Kazni za prometne prekrške po novem precej višje

Z novelo se bodo zvišale globe za kršitve, ki so med glavnimi vzroki najhujših prometnih nesreč, kazni za najhujše prekrške pa bodo znašale tudi 1000 evrov in več. Poslanci so tako s sprejetjem novele dvignili globe za nekatere prekrške, ki so med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče v Sloveniji. Gre predvsem za vožnjo pod vplivom alkohola in drugih nevarnih substanc, velike prekoračitve hitrosti v naseljih, vožnjo v nasprotno smer na avtocestah, nepravilno prehitevanje in podobno. Kazen 1000 evrov in devet kazenskih točk Vozniki, ki bodo prekoračili najvišjo dovoljeno hitrost v naselju za več 30 kilometrov na uro, bodo tako po novem kaznovani z globo v višini najmanj 1000 evrov, devetimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornih vozil. Podobna kazen čaka voznike, ki bi imeli v litru izdihanega zraka več kot 0,52 miligrama alkohola. Kaznovani bodo z 800 evri globe, desetimi kazenskimi točkami in odvzemom vozniškega dovoljenja. Globa za neuporabo varnostnega pasu bo po novem znašala 120 evrov, prav toliko tudi uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Po novem bodo kaznovani tudi pešci, ki ne bodo upoštevali rdeče luči na semaforju. Novela uvaja tudi dodatno možnost odvzema oziroma pridržanja voznika zaradi najhujših prometnih prekrškov, ki so storjeni pod vplivom nedovoljenih substanc, predvsem pod vplivom alkohola. Za najhujše prekrške je kot sankcija za kršitelja predviden tudi zaseg motornega vozila. Takšna sankcija bi doletela kršitelja, ki je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za najhujše prekrške, ali denimo kršitelja, ki je kljub prepovedi nadaljeval vožnjo.

Oktobra 2009 nova oblika vozniškega dovoljenja

Novela predvideva tudi novo oblika vozniškega dovoljenja, ki se bo izdajala v obliki plastičnih kartic žepnega formata. V skladu z danes sprejetim dopolnilom je skrajni rok za uvedbo novih vozniških dovoljenj 1. oktober 2009.

Novost predstavlja tudi razširitev pooblastil občinskih redarjev, ki bodo po novem ugotavljali kršitve tudi z elektronskimi napravami, ki beležijo najbolj nevarne prometne prekrške, kot sta hitrost ter neupoštevanje rdeče luči. Poslanci SD so sicer z dopolnilom predlagali, da bi se določila, ki občinskim redarjem nalagajo nove naloge, začnejo uporabljati v 24 mesecih po uveljavitvi zakona, a ga je poslanska večina zavrnila. Med novostmi so med drugim tudi oprava administrativnih ovir pri prevozu tovora ter nošenje telovnika živo rumene ali oranžne barve zunaj vozila na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila.

Odzivi poslancev različni V poslanski skupini SDS podpirajo prizadevanja vlade in menijo, da se bo s predlaganimi vsebinskimi spremembami doseglo izboljšanje varnosti na slovenskih cestah, "tistim, ki so odgovorni za najhujše tragedije na slovenskih cestah, pa dokončno stopilo na prste," je dejal Branko Marinič. Zavedajo se, da zakon ni dokončna in edina rešitev, saj se da na področju izboljšanja varnosti cestnega prometa veliko doseči z izboljšanjem javne cestne infrastrukture.

Jožef Horvat: Zakon ni sistemske narave

Tudi po mnenju Jožefa Horvata (NSi) novela zakona kakovostno zasleduje temeljni cilj, in sicer zmanjšanje števila najhujših prometnih nesreč z ukrepi, ki bi imeli neposredne in takojšnje učinke. Meni, da zakon ni sistemske narave, temveč želi v najkrajšem možnem času poskrbeti za varnost na cestah. Horvat predlog podpira, "žal pa noveli ne more zagotoviti podpore celotne poslanske skupine".

Uspešnost je odvisna od voznikov Poslanci SLS zelo zagovarjajo zvišanje denarnih kazni za prekrške, kot so enormne prekoračitve hitrosti ali vožnja pod vplivom alkohola, je pojasnil Josip Bajc. Poslanec ob tem opozarja, da zakon uvaja še vse kaj drugega kot represijo ter pomeni dobro osnovo. "Od čisto vsakega voznika v naši državi pa bo odvisno, koliko bo prispeval k njegovi uspešnosti."

V DeSUS-u so skeptični Zakonsko novelo podpirajo tudi v najmanjši koalicijski poslanski skupini. Po besedah poslanca DeSUS Ivana Jelena je novela eden izmed ukrepov, da bi "učinkoviteje preprečevali morijo po naših cestah". Sicer pa so v DeSUS "malo skeptični, da bo resnično pripomogla k doslednejšemu spoštovanju cestnoprometnih predpisov", saj menijo, da se vozniki držijo pravil le kratek čas po zvišanju kazni.

Se bo stanje na cestah še poslabšalo?

Janko Veber (SD) pa je opozoril na uvajanje izjemno visokih kazni, za katere ni nobenih podatkov, ali so usklajene z življenjskim standardom večine državljanov. Po drugi strani pa se znižujejo kazni za pravne osebe, ki se ukvarjajo s prevozom tovora, s čimer se dovoljuje dodatna obremenitev naših javnih cest. To po Vebrovem mnenju pomeni, da se bo stanje na državnih in lokalnih cestah še poslabšalo.

Gulič: Predvidene kazni so drakonske Predloga ne podpirajo tudi v LDS, saj se jim po besedah Aleša Guliča zdi, da nekatere sicer pereče probleme rešuje na plečih državljanov. Gulič, ki je zakon označil za "nov tarifni pravilnik", opozarja, da je bil poskus z zvišanjem kazni v tem mandatu že opravljen, pa je stanje v prometu še slabše. Predvidene kazni so drakonske, meni Gulič, ki se je vprašal, zakaj se predlagatelji niso lotili finskega modela, po katerem je kazen vezana na dohodek kršitelja.

Zares: Zakon je slab V poslanski skupin Zares so prepričani, da je zakon slab, saj stavi na drastično povišanje kazni ter povsem zanemarja tisto, kar je na področju prometne varnosti najbolj pomembno, to pa je prometna kultura, je pojasnil Alojz Posedel. "In ko smo bili priča temu res drastičnemu povečanju, ki ponekod presega večkratnik povprečne slovenske plače ali pokojnine, smo po drugi strani tiho in neopazno bili priča odpustkom, ki jih dobivajo lastniki na področju poklicnega opravljanja avtoprevozništva."

Za večjo varnost bi morali ceste obnoviti

Tudi po mnenju Srečka Prijatelja (SNS) uvajanje novih represij zagotovo ne bo zmanjšalo števila mrtvih na cestah in ne bo trajnostno rešilo prometne problematike. Po njegovem mnenju je težava predvsem v slabi cestni infrastrukturi. "Če bi bili nameni jasni in pošteni, potem bi država morala poseči v žep in investirati v obnovo državnih cest," je prepričan poslanec.

Podobno meni Boštjan Zagorac (Lipa), ki je prepričan, da med višino kazni in številom smrtnih žrtev na cestah ni neposredne povezave. Zakon po njegovem mnenju "ne omogoča boljših cest, ne omogoča boljše cestne infrastrukture, ne gre v preventivo, ne vzgaja mladih voznikov, ampak samo dviguje kazni in ne bo pripomogel k temu, da bi se na slovenskih cestah kar koli spremenilo".