Kamnarjeva: Enotni plačni sistem je smiselno ohraniti

Vprašanje pa je, na katerih točkah je možno ta sistem razrahljati brez škode za celoto in do take mere, da je stvar še vedno obvladljiva, in na katerih mora ostati tako rigorozen, pravi.

"Vprašanje, ali so umeščeni v ustrezen pravni akt"

Zgodba o plačnih dodatkih za policiste je bila po njeni oceni nekoliko prenapihnjena. Kot je dejala na pogovoru z novinarji, na katerem je spregovorila predvsem o možnih načinih uporabe letala Falcon, gre bolj za vprašanje, ali so umeščeni v ustrezen pravni akt.

Kamnarjeva namreč pravi, da so v zakon o organizaciji in delu policije vključeni dodatki pravzaprav dodatki, ki so danes določeni bodisi v uredbi o plačah bodisi v kolektivni pogodbi za javni sektor. Edina razlika je dodatek za vodenje prekrškovnih postopkov, ki ga danes ne dobi nihče.

"Treba bo določiti, ali bodo ta dodatek dobili vsi"

Ko so prehajale naloge iz takratnih prekrškovnih sodišč na upravne organe, je bilo sicer dogovorjeno, da bodo te naloge posebej plačane, pa niso bile nikoli in sedaj so policisti to izkoristili, pravi Kamnarjeva. Dodaja, da se bo definitivno treba odločiti, ali bodo ta dodatek dobili vsi, ki poleg svojega dela opravljajo tudi te naloge.

Kar pa zadeva druge dodatke, bo treba predvsem poskrbeti, da bodo ovrednoteni na enak način v vseh primerljivih poklicih. Zaenkrat so nekatera razhajanja v dodatku za stalnost, Kamnarjeva pa ne vidi razloga, zakaj bi ena skupina imela ta dodatek višji od druge.

"Več fleksibilnosti pri nagrajevanju"

Kamnarjeva meni, da na področju državne uprave ni potrebe, da bi plačni sistem razrahljali, razen v smislu, da bi bilo dobro vpeljati tudi v državni upravi več fleksibilnosti pri nagrajevanju uspešnega dela in kaznovanju slabega.

Za ostali del javnega sektorja pa bi po njeni oceni veljalo delati na tem, da bo zgolj okvir, večji poudarek pa dati managementu, da obvladuje plače svojih zaposlenih in njihovo število v okviru denarja, ki ga ima na razpolago.

"Število zaposlenih je verjetno še možno zmanjšati"

Tudi glede vprašanja zmanjšanja števila zaposlenih moramo po njenih besedah ločiti državno upravo in preostali del javnega sektorja. V sami državni upravi so po njenem zmanjšanje v veliki meri že realizirali, čeprav je število zaposlenih verjetno še možno nekoliko zmanjšati in kaj narediti pri poenostavitvi poslovnih procesov.

Pri ostalem delu javnega sektorja pa je potrebno narediti več stvari. Najprej bi morali določiti, kaj so pravzaprav storitve javne službe, ki državljanom pripadajo brezplačno oz. ob neki participaciji.

Poleg tega je treba določiti standarde in normative za izvedbo teh storitev, še opozarja generalna sekretarka vlade. Pri tem je izpostavila vrtce in dodala, da šele, ko bomo vedeli koliko kakšna storitev stane, bomo lahko ocenili, ali je v vrtcih preveč zaposlenih. Sama namreč ocenjuje, da produktivnost v celotnem javnem sektorju ni tako nizka, da bi lahko govorili, da je toliko in toliko zaposlenih odveč.