Torek, 27. 8. 2013, 15.08
9 let
Kako otroka najbolje pripraviti na šolo

Za večino otrok vrnitev v šolo ne predstavlja stresa, saj se tega veselijo, predvsem se veselijo druženja z vrstniki. Kot pojasnjujejo v svetovalni službi na osnovni šoli Pivka, je za otroke, ki se v šoli ne počutijo dobro – zaradi učnega neuspeha ali socialne izključenost –, konec počitnic in vrnitev v šolo lahko stresno obdobje.
Zato je potrebna vsa pozornost, da odrasli – starši in šolski delavci – to stisko pravočasno opazijo in otroku priskočijo na pomoč.
Šola ima svoja pravila
Otrokov odnos do šole se oblikuje znotraj družine, zato zelo pomembno vlogo igrajo družinske vrednote. Pomembno je, da se starši, predvsem z bodočimi prvošolci, pogovarjajo o tem, kako poteka dan v šoli. Starejše otroke, ki se že šolajo, je treba spodbujati k samostojnosti že pri pripravi šolskih potrebščin za prihodnje šolsko leto. Počasi se mora začeti uvajanje v šolski ritem odhoda v posteljo.
Otrokom je treba povedati, da je v šoli treba upoštevati pravila, biti točen, odgovoren, poslušati in sodelovati. Kot pozitiven primer šolske svetovalne delavke navajajo poklon uporabne malenkosti, kot je budilka – s tem otroku sporočimo, da je točnost pomembna vrlina.
Šola ni bavbav
Ko pogovor teče o prihajajočem šolskem letu, se je treba izogniti zastraševanju v smislu: boš že videl, ko boš šel v šolo, kako bo učiteljica huda. Napaka, ki jo odrasli lahko hitro naredijo, je, da otroke strašijo s šolo, kar ni nič pozitivnega. Pogosta napaka je tudi, da otrokom kupujejo predrage šolske potrebščine in jim, če jih izgubijo, to tudi očitajo.
Previsoka in nerealna pričakovanja staršev se prav tako lahko štejejo med napake. Pričakovanja otroka močno obremenjujejo, če jih ne dosega, pa ima lahko otrok pozneje resne težave v svojem osebnostnem razvoju. Otroke je treba sprejeti takšne, kot so – z vsemi dobrimi lastnostmi in pomanjkljivostmi.
Preudarno pri nakupu šolskih potrebščin
Tudi pri nakupu šolskih potrebščin naj bo prisotna zdrava mera razuma. Treba je ločiti med tem, kaj otrok potrebuje in kaj si želi. Primer: mobilnega telefona v prvem razredu otrok ne potrebuje, se mu pa, v dogovoru z njim, lahko kupi kakšno malenkost, za katero lahko prispeva tudi sam.
Predvsem pa se je priporočljivo izogibati mrzličnemu nakupovanju šolskih potrebščin v zadnjem hipu.
Z izbiro dejavnosti se ne mudi
Sploh prvošolčkom je treba pustiti čas, da sami med šolskim letom spoznajo dejavnosti, ki jih šola in okolje ponujata. V vključitev se jih nikakor ne sili, lahko pa se jih spodbuja. Zelo dobrodošle so športne aktivnosti.
S starejšimi učenci je pogovor o dejavnostih, ki jih bo obiskoval, nujen. Tako se bo otrok naučil organizirati čas za šolo, učenje in prostočasne dejavnosti. Pomembno je, da otrok pri odločitvi za dejavnost vztraja oziroma da se zaveda, da jo bo moral obiskovati do konca šolskega leta, ne pa da si bo po nekaj mesecih premislil in obiskovanje prekinil. S tem se razvijata vztrajnost za premagovanje ovir in odgovornost, še pojasnjujejo v svetovalni službi OŠ Pivka.