Jelušičeva: Prispevati moramo k delitvi bremen v Natu

Slovenija bi morala po ministričinih besedah skupaj z drugimi zaveznicami poskrbeti za pravično delitev bremen, na primer pri vodenju operacij. "Problem slovenske politike je, da se zelo otepa zavedanja o tem, da v zavezništvu ni 'free riderjev'. Zelo dobro se je treba zavedati, da iz zavezništva dobimo večjo zagotovitev varnosti, a moramo za to tudi nekaj investirati," je poudarila ministrica na novinarski konferenci po udeležbi na zasedanju obrambnih ministrov Nata.

Pri libijskih napadih Slovenci ne bomo sodelovali Ministrica sicer zavrača možnost sodelovanja slovenskih vojakov pri letalskih napadih v Libiji, saj prvič Slovenija na tak način "nima s čim" sodelovati, drugič pa to "ne bi bilo prav, ker se vendarle mora zavedati tudi svojega večletnega dobrega gospodarskega sodelovanja z Libijo".

Vendar pa meni, da bi bilo primerno, da bi bila Slovenija sposobna sodelovati v poveljstvu operacije Nata v Libiji, imenovane Združeni zaščitnik. S tem ne bi samo sodelovala pri delitvi bremen, temveč bi njeni vojaki pridobili zelo koristna znanja o vodenju take operacije.

Kateri prispevki Natu so najbolj zaželeni? Pri tem je ministrica navedla primer Hrvaške, ki je napovedala sodelovanje dveh pripadnikov v poveljstvu operacije Združeni zaščitnik, in poudarila, da so takšni prispevki v Natu zelo pohvaljeni in zaželeni. V takih oblikah bi tudi Slovenija lahko dobila kakšno mesto. "A smo daleč stran od političnega soglasja glede tega," je obžalovala.

V Sloveniji namreč sicer za zdaj ni političnega soglasja za sodelovanje v vojaškem delu operacije v Libiji, zato ostaja pri humanitarni pomoči. Ob tem je ministrica opozorila, da "nas čaka tudi en pošten odgovor EU pri pripravi njene humanitarne operacije" v Libiji. V povezavi s tem je še opozorila, da je težava EU, da je notranje neusklajena glede operacije Eufor Libija, ki zato ni operativna. "Velik dvom je, če bo sploh kdaj operativna," je menila in dodala, da je zato čakanje na morebitno sodelovanje v tej operaciji zaman.

Bomo prispevali več policijskih inštruktorjev? Ministrica je opozorila tudi na poziv Nata, naj zaveznice prispevajo več policijskih inštruktorjev v Afganistanu. Tudi tu je Slovenija po njenih besedah še na začetku, saj še vedno ni uspela doseči soglasja o nobenem policijskem inštruktorju, ki bi šel v Afganistan.

"To štejem v veliko škodo, ker imamo dobre strokovnjake v policiji in ljudi z mednarodnimi izkušnjami," je poudarila in dodala, da bi se lahko tudi v okviru takih operacij naši policisti naučili marsičesa, kar se pričakuje tudi pri njihovem evropskem delu.

Veleposlanik pri Natu zanika navedbe o stroških Veleposlanik Slovenije pri zvezi Nato Božo Cerar je ob tem povedal, da je "neljubo presenečen nad absolutno netočnimi podatki" o stroških slovenskega predstavništva pri Natu, o katerih je v sredo v Odmevih poročala TV Slovenija. Ob tem je predstavil točne podatke: stroški za najem prostorov mesečno znesejo dobrih 8000, ne pa 52.000 evrov.

Cerar je pojasnil, da je dal te podatke preveriti in da so točni podatki za najemnino, ki jo Slovenija - ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za obrambo in slovenska vojska - plačuje Natu za prostore svojega predstavništva, 8052,39 evra na mesec, od česar na MZZ odpade 2899 evrov.

Skoraj milijon evrov prispevkov letno "Kar se tiče petih milijonov, ki jih naj bi potrošilo predstavništvo - tega podatka si preprosto ne znam razložiti," je dejal Cerar. Ob tem je pojasnil, da je sicer res, da Slovenija v tri proračune Nata - civilnega, vojaškega in v proračun Natovega programa varnostnih investicij - letno prispeva nekoliko manj kot pet milijonov; konkretno lani je prispevala 4.729.308 evrov.

Vplačali 10 , dobili pa 11 milijonov evrov Poleg tega je veleposlanik pojasnil, da pri vplačevanju v proračune Nata, predvsem glede Natovih varnostnih investicij, ne samo prispeva, temveč iz tega fonda tudi dobiva. "Po podatkih za zadnjih osem let smo v ta program Natovih investicij vplačali 10 milijonov, dobili pa smo jih 11 milijonov," je poudaril.