Skoraj hvalevredna je odločitev okrožne sodnice Alje Kratovac Prokopovič, ki je Senidu Adroviću zaradi povzročitve hude telesne poškodbe osem mesecev zapora nadomestila z delom v javno korist.
Tako namreč meni penolog Dragan Petrovec s pravne fakultete, ki je prepričan, da se sodniki premalo odločajo za eno od alternativnih oblik prestajanja kazni zapora. V zahtevi za varstvo zakonitosti tudi ena od zagovornic za svojo stranko (ker gre za fanta, ki študira, smo se odločili, da ne bomo objavili imen, ki sta znani uredništvu, op. p.), 22-letnega Ljubljančana, predlaga, da se mu kazen leto in štiri mesece zapora zaradi kaznivega dejanja nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami nadomesti z eno od alternativnih oblik prestajanja kazni, in sicer z družbenokoristnim delom.
Med sojenjem redno opravil dva letnika študija
"Nobenega razloga ni, da mu zaporne kazni ne bi mogli nadomestiti z delom v javno korist. Fant je namreč v času, ko je proti njemu stekel postopek, bil star 20 let, tako rekoč starejši mladoletnik, ki nima nobene kriminalne preteklosti in je v času sojenja redno dokončal dva letnika študija na ekonomski fakulteti, trenutno je vpisan v tretji letnik," pojasnjuje zagovornica, ki je ponovno vložila predlog za odlog prestajanja kazni, ki bi jo moral začeti prestajati 30. septembra.
Kot pojasnjuje, je tudi okrožna sodnica na prvi stopnji predvidela to možnost, če bi fant izpite redno opravil. "Fant je opravil prvi letnik, dokazila smo nameravali prinesti na pritožbeno sejo na višje sodišče, a me na sejo niso povabili, čeprav sem to izrecno zahtevala. Na tak način mu je bilo kršeno pravilo enakosti orodij, saj je tožilec na seji bil prisoten," pravi odvetnica, ki je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti tudi iz teh razlogov, torej zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka.
Namen sankcije je pozitivna preobrazba
Jezi jo tudi sklep sodišča, da lahko fant študij nadaljuje iz zapora, "kar je izrazito nepošteno, saj ima fant poziv za prestajanje kazni v Zaporih Celje, študira pa v Ljubljani. Če bo moral v zapor, mu bo študij tako rekoč onemogočen, saj ga ne bodo vsak dan vozili v Ljubljano," pravi zagovornica, ki je prepričana, da je namen kazenske sankcije tudi doseči pozitivno spremembo in preobrazbo pri storilcu, ne pa zatreti in uničiti njegovih prizadevanj, da bi se izšolal in si uredil običajno življenje.
"Na abstraktni ravni podpiram čim večje število alternativnih kazni," pravi Petrovec, ki se je vzdržal komentiranja konkretnega primera, "ker bi se lahko s kritiko prenaglil".
In kdo je sploh upravičen do ene od alternativnih oblik prestajanja kazni zapora? Zakon pravi, da se kazen do treh let zapora, razen tistim, ki so obsojeni zaradi spolnih prestopkov, lahko nadomesti z vikend zaporom, kar pomeni, da obsojenec še naprej dela, se izobražuje in prebiva doma, razen ob koncih tedna oziroma dela prostih dni, ko mora biti v zavodu.
Od vikend zapora, hišnega zapora do dela v javno korist
Kazen zapora do devetih mesecev se lahko nadomesti s hišnim zaporom, če ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu oziroma če je obsojenec bolan, invaliden, prestar. Kot pravijo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, se obsojenec iz stavbe ne sme oddaljiti, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli. Prav tako lahko sodišče takšnemu obsojencu prepove določene stike z ljudmi. Če obsojenec pravila krši, ga lahko doleti zapor.
Če je storilec kaznivega dejanja obsojen na do dve leti zapora, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, zakon kot eno od možnosti določa tudi delo v splošno korist. "En dan zapora se nadomesti z dvema urama dela, organ, pristojen za izvrševanje kazni, pa določa vrsto dela, ki ustreza strokovnosti in sposobnosti obsojenca, in ga razporedi tako, da ne moti njegovih družinskih, poklicnih in izobraževalnih obveznosti," pravi zakon. Obsojenec za takšno delo seveda ni plačan.
Pri odločitvi sodišča za tovrstno obliko prestajanja kazni pretehta vedenje obsojenca, ponovitvena nevarnost ter osebne in družinske razmere, seveda pa lahko ob kršitvah dogovora obsojenec kadarkoli pristane v zaporu. O dopustnosti prestajanja kazni zapora na tak način odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom, še dodajajo na pravosodnem ministrstvu.
3
