Težava je diskriminacija slovenskih muslimank, ne pa burke, pravi tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić o odločitvi evropskega sodišča, ki je potrdilo francosko prepoved zakrivanja obraza v javnosti.
Kot je znano, je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu potrdilo francosko prepoved zakrivanja obraza v javnosti in tako zavrnilo argumente 24-letne Francozinje, da prepoved krši njeno versko svobodo. Zakon je začel veljati aprila 2011, za njegovo kršitev, torej če katerokoli pokrivalo zakriva celoten obraz, pa je zagrožena globa do 150 evrov.
Po mnenju evropskega sodišča prepoved nima verske konotacije, ampak temelji le na tem, da tovrstna pokrivala zakrivajo obraz. Sodniki so bili soglasni, da 24-letna muslimanka ni bila žrtev diskriminacije, saj je oblasti zaradi nošenja burke niso kazensko preganjale.
Slovenske muslimanke z naglavnimi rutami ne dobijo službe
"V Sloveniji nimamo težav, ki jih imajo v Franciji, zato tudi ne bom komentiral tega dogajanja. Večja težava je diskriminacija žensk muslimanske veroizpovedi v Sloveniji, od katerih delodajalci zahtevajo, da v službi ne nosijo naglavnih rut. Pravzaprav sploh ne morejo dobiti službe. Na razgovor še pridejo, a jih potem nikoli ne povabijo na delo," pravi tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić.
Sociolog Gregor Tomc: Zakrivanje ženskega obraza v javnosti je diskriminatorno
Po mnenju sociologa s Fakultete za družbene vede Gregorja Tomca je zadeva zelo preprosta. "Gre za razmerje med vladavino univerzalnega prava in pravico do življenja, skladnega s partikularnimi kulturnimi vrednotami: prakticiranje partikularnih vrednot ne sme ogrožati univerzalnih pravic," je za Planet Siol.net povedal Tomc in omenil dogodek pred leti, ko so v Nemčiji obravnavali primer ženske, ki je tožila svojega moža, ker jo je pretepal.
"Ta se je branil, da je to skladno s Koranom. Stvar je jasna (ni pa bila, zanimivo, jasna sodnici na prvi stopnji) – pretepanje žensk je v nasprotju z univerzalno nemško zakonodajo. Mislim, da gre v primeru burk za podoben primer. Zakrivanje ženskega obraza v javnosti je diskriminatorno, saj onemogoča normalno komunikacijo z drugimi. Lahko pa se seveda odrasla ženska za to prostovoljno odloči v zasebni sferi svoje družine," meni Tomc, ki svoje mnenje omeji le na dogajanje v Evropi.
Kje hvalijo diskriminacijo žensk?
"V nekaterih arabskih državah imajo drugačno predstavo o univerzalnih pravicah ljudi. Tam velja diskriminacija žensk za hvalevredno dejanje," še pravi sociolog Tomc.
Kdo v Sloveniji se boji razprave o naglavnih rutah?
Nošenje naglavne rute v Sloveniji je tema, ki se jo malokdo upa načeti, je prepričana tudi Faila Pašić Bišić, direktorica Človekoljubnega dobrodelnega društva Up Jesenica ter ambasadorka evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti. Opaža diskriminacijo tako na podlagi verskega prepričanja kot v šolah: "Brez zagotavljanja človekovih pravic in verske svobode ni pravične družbe."
Ena prepoved, druga prepoved, tretja prepoved …
Vprašanje dopustnosti nošenja burk je povezano s splošnim odnosom evropskih držav do ne tako maloštevilne muslimanske skupnosti v EU, pravi. "Bojim se, da bo tudi naglavna ruta ali hidžab kmalu postal predmet sodnih razprav. Odnos evropskih družbenih skupnosti do rute, burke in integracije muslimanskih skupnosti je zelo različen in predvsem zelo nepredvidljiv. Rute in burke tako povezujejo in ločujejo posameznike, države in družbene skupnosti. Tako muslimanske kot evropske," za Planet Siol.net pojasni Pašić Bišićeva.
Vprašljivo opevanje demokratične EU
Tudi v Sloveniji, kjer si obraz zakriva kar nekaj žensk, je odnos do tega po njenem mnenju zelo različen. "Odločitev za muslimanski način oblačenja je treba spoštovati ali pa prenehati opevati demokratično EU. Muslimani nimamo svojih predstavnikov v pomembnejših institucijah, zato nam usodo krojijo v imenu nas, brez nas," je prepričana.
Presenečeni nekdanji mufti Đogić
Nad odločitvijo evropskega sodišča pa je presenečen nekdanji mufti v Sloveniji Osman Đogić, ki je po sporu v vodstvu islamske skupnosti z manjšino vernikov ustanovil Slovensko muslimansko skupnost in postal njen imam.
"Menim, da so s to prepovedjo kršene verske pravice posameznika. Verska načela namreč določajo tisti, ki vanje verjamejo. Če se jim karkoli prepoveduje, potem gre za poseg v versko svobodo," je prepričan Đogić.
Zaradi Strasbourga bo odmevalo po Evropi
V primeru islama je Alah tisti, ki postavlja pravila, dodaja. Če vas nekdo v tem ovira, gre pač za kratenje pravic. V Sloveniji sicer zelo redko vidimo žensko, ki nosi burko in ima torej obraz popolnoma zakrit, a bo ta odločitev sodišča zagotovo odmevala po Evropi, je še prepričan imam. "Ta institucija ni 'larifari', ljudje se nanjo ne obračajo po nepotrebnem."
4
