Premier Janez Janša je glede odškodnin za izbrisane dejal, da vlada v tem trenutku nima dokončnih ocen o njihovi višini, ker odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice še preučuje.
Premier Janez Janša je na novinarski konferenci v Lenartu, ki je potekala v okviru obiska vlade v Zgornjem Podravju, poudaril, da je vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, o katerem bo DZ po njegovih besedah glasoval še ta mesec, eden od korakov, ki bi morali slediti zakonu o uravnoteženju javnih financ.
Pojasnil je, da je Slovenija signal, da je že dosegla politično soglasje o vpisu pravila v ustavo, poslala svojim evropskim partnerjem, zato bi, če bi pravilo v DZ-ju padlo, s tem po Janševih besedah padla tudi kredibilnost naše države.
"Z zavrnitvijo zlatega pravila bi Slovenija prelomila še eno od obljub"
Z zavrnitvijo zlatega pravila bi Slovenija, tako Janša, prelomila še eno od obljub o sprejetju protikriznih ukrepov, ki jih je dala EU-ju. Opozoril je tudi, da glasovanje o zlatem pravilu v tem mandatu sploh ne bi bilo več mogoče in da bi za spremembo ustave v tej smeri morali najprej izvesti državnozborske volitve in dobiti novo vlado.
Janša je še prepričan, da bi se z zavrnitvijo zlatega pravila javno finančni položaj Slovenije bistveno poslabšal, zaradi česar bi bili potrebni dodatni interventni ukrepi, "ki bi dejansko prizadeli standard ljudi bistveno bolj kot katerikoli ukrepi doslej". "Zato apeliramo na tiste, ki so dali besedo, da jo tudi držijo," je zatrdil.
Glede odškodnin za izbrisane pa je dejal, da vlada v tem trenutku nima niti dokončnih ocen o njihovi višini, ker odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice še preučuje. Če pa bi se dejansko zgodilo, da bi morala država izbrisanim izplačati okoli pol milijarde odškodnin, pa bi to po njegovem bila "sabotaža oz. torpedo v slovenske javne finance, ki ga te ne preživijo brez drastičnih ukrepov, ki lahko preprečijo grški scenarij".
"Slovenija ne bo šesta država, ki bi morala zaprositi za finančno pomoč"
Janša je pred tem v pogovoru za Radio City dejal, da Slovenija ne bo šesta država, ki bi morala zaprositi za finančno pomoč. "Ta nevarnost je bila odpravljena s sprejetjem in uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ, s čimer smo nakazali, da mislimo resno z spoštovanjem zavez, ki jih je dala prejšnja vlada," je dejal.
Kot je še dodal, je edina neznanka, ki ostaja, dokončna slika v slovenskih bankah. "Del slike imamo, del še ne, ker se še delajo skrbni pregledi. Vendar je to ločen primer tudi glede na zadnje odločitve Evropskega sveta, ki omogočajo ločeno reševanje v bankah, če bi to zahtevala situacija, a tudi glede bank ni razlogov, da bi Slovenija morala zaprositi za pomoč," je poudaril premier.
"Skrb glede lastništva je skrb iz dobrih časov"
Janša meni, da v tem trenutku lastništvo v bankah ni glavni problem davkoplačevalcev, temveč koliko globoko bomo morali seči v žep, da bodo slovenske banke ponovno opravljale svojo funkcijo. Skrb glede lastništva je skrb iz dobrih časov, pravi Janša.
Paket sprememb davčnih zakonov je po mnenju premiera naredil slovensko okolje bolj privlačno za investiranje domačega in predvsem tujega kapitala. Na podlagi večjih investicij bo večja rast in posledično več delovnih mest. "Vlada se bo trudila, da bo v administraciji v prihodnjih letih delovnih mest čim manj in da bodo storitve boljše in hitrejše, ter da bomo gospodarstvu zagotovili čim boljše pogoje, da bodo tam odpirali nova delovna mesta," je dejal Janša.
"Slovenija bo postala gospodarsko bolj prijazno okolje"
Ob tem je pojasnil, da omenjenemu paketu sledi obsežnejši drugi paket, ki ga do DZ obravnaval že čez nekaj dni. Tu je vlada pripravila na stotine ukrepov, na podlagi katerih bo Slovenija postala gospodarsko bolj prijazno okolje in tudi bolj prijazno okolje do državljanov, saj odpravljajo vrsto nepotrebnih administrativnih ovir pri gradnji, umeščanju objektov v prostor in drugih.
"Naš manevrski prostor je omejen"
Na vprašanje, ali smo že dosegli dno krize, je premier odgovoril, da je naš manevrski prostor omejen. Dosegli smo limite pri temu, da se lahko še naprej zadolžujemo, sedaj bo treba te kredite vračati in hkrati dodatno zatisniti pas, da bomo naredili nekaj manevrskega prostora v gospodarstvu. "Prejšnja vlada je v zadnjih treh letih porabila 20 odstotkov več denarja, kot se ga je zbralo v proračunu. Sedaj prihajajo računi, ki jih je treba za te dolgove plačati, kar bistveno otežuje ali zavira ukrepe za izhod iz krize. Samo letos mora Slovenija vrniti skoraj dve milijardi evrov za glavnico in obresti za najete kredite," je še spomnil premier.
"Ropalo se je revne in dajalo bogatim"
Izpostavil je, da je skladen regionalni razvoj ena izmed prioritet, ki je še večja v času krize, da pa so danes, ko je vlada obravnavala gospodarski položaj v podravski regiji, ob pregledu dodeljevanja državnih pomoči v zadnjih letih ugotovili, da je skoraj 60 odstotkov vseh državnih pomoči v lanskem letu prejela ljubljanska regija, mariborska oz. podravska pa šest odstotkov. "V času največje krize, ko bi morali dodatno skrbeti za to, da tisti, ki so pod razvojnim povprečjem, dobijo nekoliko več pomoči, je bil trend ravno obraten. Še naprej se je ropalo revne in dajalo bogatim," je dodal.
Janša za obnovo mariborskega letališča
Janša je dejal, da bo vlada sledila politiki njihovega prvega mandata, ko so sprejeli vrsto instrumentov, na podlagi katerih so skušali zagotoviti bolj pravičen razvoj. Eden današnjih dogovorov na sestanku vlade je bil, da pri pripravi osnov za proračunsko politiko v naslednjih dveh letih, upoštevajo vidik potreb po skladnem regionalnem razvoju in temeljni pravičnosti v tej državi.
Ena nacionalnih prioritet je tudi obnova mariborskega letališča, izgradnja dodatne infrastrukture, logističnega centra na tej točki. "Gre za eno najbolj ugodnih logističnih točk v tem delu Evrope ne samo v Sloveniji. Celotni regiji in državi bi bilo bolje, če bi se ta projekt v zadnjih letih nadaljeval. Tu potrebujemo močnega strateškega tujega partnerja s kapitalom, ki bo omogočil, da bo ta projekt šel naprej in imel poslovne rezultate," meni Janša.
"Problem NKBM ni tako velik kot NLB"
Pojasnil je, da zaenkrat še ni natančne slike o stanju v NKBM. Po grobih ocenah problem NKBM ni tako velik kot NLB. "Problem skupaj pa tudi ni tako velik, da ga ne bi bili sami sposobni rešiti, če bomo pametni parlament bo julija odločal o možnosti reševanja, ki bo slovenska, brez vpletanja evropskih in drugih reševalnih mehanizmov, ki bi vzeli Sloveniji tudi suverenost," je še dodal premier.
3
