Janša ob prazniku vrnitve Primorske: Pred nami je čas sodelovanja

Premier je na proslavi ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini ocenil, da moramo ne glede na zamere in razhajanja "znati črpati iz tistega, kar nas kot narod povezuje". Predsednik vlade je na današnji osrednji državni proslavi ob omenjenem prazniku, ki je potekala na koprskem Ukmarjevem trgu, vrnitev Primorske uvrstil med izjemna zgodovinska dejanja, ki so Slovence izoblikovali kot narod. "Slovenija je z vrnitvijo Primorske po bolečem razkosanju dobila nazaj svoja pljuča in okno v svet - postala je celota," je spomnil premier. "Primorska je tudi v najtežjih časih dihala kot eno" Janša je za Primorce dejal, da so slovenskemu nacionalnemu značaju med drugim dodali tudi zavedanje o pripadnosti matični domovini, saj je po Janševo na Primorskem ta občutek še posebej močan. "Primorska je tudi v najtežjih časih dihala kot eno, v boju za svobodo je bila pripravljeni žrtvovati največ. Ta enotnost se je izklesala skozi soteske in ovinke primorske zgodovine," je poudaril.

Istra, Goriška in Trst oz. slovensko "kulturno in duhovno okno v svet" je po Janševih besedah z ločitvijo od Slovenije po prvi svetovni vojni "doživelo silovit in boleč udarec", ta ločitev pa je po njegovem mnenju pomenila tudi ločitev od donosnega prometa in trgovine ter od severnega Jadrana kot stalnega vira gospodarskega napredka. Rapalska meja pa je nenazadnje, tako Janša, pomenila tudi ločitev od slovenskih kulturnikov in od duhovnega sožitja.

"Pa vendar se Primorci niso zlomili" Fašistični nacionalizem, ki je nastopil na Primorskem, je po oceni premiera "zarisal globoke brazde v slovensko primorsko dušo", prekinil gospodarski in kulturni razvoj ter številne pognal v izseljenstvo. "Nikoli ne bomo vedeli, kje bi bili danes kot narod, če bi se jim ne bi bilo treba skupaj s stotisoči Slovencev različnih obdobij zgodovine izseliti," je opozoril predsednik vlade. "Pa vendar se Primorci niso zlomili," je v govoru dejal Janša ter omenil kulturni prezir, ki je prerasel v oborožen odpor. Pri tem je spomnil na bazoviške žrtve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča.

Na tem mestu je slavnostni govornik izpostavil vlogo TIGR - prve antifašistične organizacije pri nas, ki pa so jo nekateri, kot je spomnil Janša, "celo pri nas še pred leti imenovali teroristično". Dolgoletno fašistično nasilje je med Primorci oblikovalo drugačno lestvico vrednot, zaradi katerih so si bili primorski Slovenci enotni, da je fašizem največje zlo, je nadaljeval premier. "Tudi zato na Primorskem ni prišlo do bratomorne vojne," je še dodal.

Janša: Večdesetletni boj domoljubov je ustvaril pogoje za priključitev k domovini Prav boj primorskih partizanov in večdesetletni boj primorskih domoljubov, odpor TIGR ter vojaška zmaga v okviru zavezniških sil so po Janševo "ustvarili zelo ugodne pogoje za ponovno priključitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja k tedanji matični domovini". "Mirovna pogodba 15. septembra pred 61 leti tega sicer v celoti ni uresničila, vendar vseeno predstavlja svojevrstno mednarodno priznanje poltretje desetletje dolgega protifašističnega boja Primorcev in temelj, na katerega je postavljena tudi današnja samostojna Slovenija," je menil predsednik vlade.

Janša je opozoril, da mora spoštovanje do narodne zavesti primorskih Slovencev kot tudi vseh ostalih Slovencev v Italiji postati naša zaveza "za vse bolj prepleteno sodelovanje med matično domovino in rojaki, ki ohranjajo slovenstvo v nekdanjem zamejstvu". "V tem istem duhu bomo uresničevali našo skrb za italijansko narodnost, ki živi v Sloveniji," je ob tem napovedal Janša ter spomnil na nove priložnosti, ki jih je prinesla združitev slovenskega kulturnega prostora kot posledica padca notranjih meja EU.

Janša se je zahvalil Pahorju Janša se je v govoru zahvalil zamejskemu Slovencu Borisu Pahorju, "velikemu Slovencu in demokratu". Pahor je po Janševih besedah namreč "simboliziral vest tega prostora" ter bil "luč na strmi in težki poti", po kateri je skozi 20. stoletje stopal slovenski narod. Primorska zgodovina, prežeta z grenko izkušnjo fašizma in radostjo ob vrnitvi k matični domovini, za Janšo "ostaja trajen gradnik slovenstva. Ne glede na dnevne politične razmere in razhajanja moramo znati črpati iz tistega, kar nas kot narod povezuje," je dodal. Če bomo Slovenci to znali, je pred nami, tako Janša, "dober čas, čas sodelovanja, do katerega vodi pot združevanja razvojnih moči. Še do tako oddaljenega brega je mogoče zgraditi most in na še tako prepletenih poteh je mogoče poiskati pravo smer," je še dejal.

Janša je spomnil, da je po drugi svetovni vojni "znaten del slovenskega primorskega ozemlja s Trstom in Gorico ter preko 100.000 rojakov ostalo na teritoriju sosednje države". Janša je pojasnil, da je bilo vse hrvaško ozemlje, ki je bilo po Rapalski pogodbi priključeno Italiji, vrnjeno Hrvaški: "Niti ped njihove zemlje ali morja na zahodu ni bilo odtrgano od njihove matice.

"Ceno delitve smo plačali Slovenci" Ceno delitve smo takrat plačali samo Slovenci," je opozoril Janša, "zato Slovenija vztraja, da se pri razrešitvi še vedno odprtega vprašanja meje na morju med Slovenijo in Hrvaško poleg stanja na dan 25. junija 1991 upošteva tudi načelo pravičnosti". "Preveč smo bili prikrajšani v zgodovini, da bi lahko na tej točki popustili," je v svojem govoru še povedal predsednik vlade.

Janša je v nadaljevanju spomnil tudi na čas predsedovanja Slovenije Evropski uniji kot zadnjega v vrsti mejnikov, ki so ustvarjali nove priložnosti za Primorsko in Slovenijo. Kot je dejal, smo v zadnjih letih, še posebej pa v času predsedovanja EU, "lahko v Evropi in po svetu slišali veliko dobrega o Sloveniji. Cenijo nas bolj, kot včasih sami cenimo Slovenijo".

"Italijo bomo dohiteli do leta 2012" Janša je pri tem navedel podatek, da je bila pred desetimi leti Slovenija po kupni moči na prebivalca pri 78 odstotkih povprečja EU, sosednja Italija pa pri 120. "Razlika je bila 42 odstotnih točk. Po desetih letih ta razlika znaša le še devet odstotnih točk. S tem trendom razvoja bomo do leta 2012 Italijo dohiteli, še v naslednjih treh letih lahko po vseh kriterijih - tudi po višini realnih plač in pokojnin - dosežemo evropsko povprečje," je napovedal premier.

Tega Slovencem ne more preprečiti nihče od zunaj, je prepričan Janša. "Škodimo si lahko le sami, če ne bomo znali sodelovati med seboj pri ključnih vprašanjih naše prihodnosti, če se bomo vedno znova vračali v stare delitve, prali umazano perilo na tujem ali se izključevali. Samo sami lahko z nespametnim ravnanjem ogrozimo dobro prihodnost, ki je pred nami," je opomnil Janša, ki pa je prepričan, da se to ne bo zgodilo.

"Kvaliteta življenja in blaginja za vse" Izzivi, ki so še pred nami, pa so po besedah predsednika vlade pomembni "za blaginjo in dostojanstvo vseh državljank in državljanov". "Gospodarska rast, pravična delitev ustvarjenega in skrb za okolje - tu je znana pot, ki vodi k večji kvaliteti življenja in blaginji za vse," je pojasnil. Ob tem je opozoril, da se na področju Primorske vzpostavljajo nova gospodarska središča, ki bodo v prihodnje po njegovo nosilci gospodarskega razvoja regije. Pri tem je omenil okrepljeno konkurenčnost Luke Koper zaradi nove avtocestne in prihodnje železniške povezave.

Premier je napovedal tudi, da bodo v ospredje postavili napore za ekološko zaščito severnega Jadrana in slovenske obale, medtem ko je tukajšnjo turistično ponudbo označil za še neizkoriščen potencial. "Primorska je že danes ena najuspešnejših regij pri nas," je ocenil premier in dodal, da so ustvarjeni "vsi pogoji, da v naslednji etapi preidemo od cilja visoke zaposlenosti k ustvarjanju dobro plačanih delovnih mest".

Janša: Evro-sredozemska univerza kot pomemben projekt V čas predsedovanja Slovenije EU pa sodi tudi čas, ko je bil prav na Primorskem "uresničen eden najpomembnejših projektov evropskega leta medkulturnega dialoga: ustanovljena je bila Evro-sredozemska univerza", ki združuje prizadevanja 39 držav "za oblikovanje novih ambasadorjev dialoga in strpnosti".