Janša o medu, mleku in demagogiji

"Dvomim tudi, da so spodbudili kakšnega domačega investitorja, da več investira," je v DZ dodal Janša.

"Pri nas sploh še ne moremo govoriti o varčevanju" Janša je v odgovoru na vprašanje poslanke PS Alenke Pavlič, ali bo vlada v luči množičnih nasprotovanj varčevalnim ukrepom spremenila smer reševanja gospodarske krize, poudaril, da pri nas sploh še ne moremo govoriti o varčevanju – se le trudimo, da bi se manj zadolževali, kot smo se v preteklosti.

Janša bo vesel dneva, ko bomo več ustvarili kot porabili Vlada se trudi, da bi bilo tega, kar več potrošimo kot ustvarimo, čim manj, je še zatrdil. Deloma ji je to že uspelo, velik zalogaj pa nas čaka v prihodnjih dveh, treh letih, je napovedal. "Zelo bomo veseli, ko bomo zagledali tisti dan, ko bomo nekaj privarčevali," je dodal.

Medu in mleka še ne bo Vlada konsolidira javne finance in hkrati sprejema ukrepe, ki naj bi v prihodnosti omogočili večjo rast, je zatrdil Janša. Slovenija se je šele začela spopadati s krizo, je dodal in opozoril: "Ne pričakujte, da se bosta med in mleko cedila v nekaj tednih, potem ko tri leta nismo nič storili."

Ob tem je spomnil, da vlada ni nikoli trdila, da bodo njeni ukrepi delovali že čez noč. Potrebne je tudi nekaj potrpežljivosti in zaupanja, je dodal.

Varčevanje vodi v uničevanje Pavličeva je v vprašanju dejala, da varčevanje vodi v uničevanje. "Uničevanje države pa je nedopustno. Samo zagon gospodarstva in gospodarska rast lahko pomagata državnim financam na bolje, ljudem do boljših plač in novih delovnih mest," je dejala.

Demonstracije in nova kakovost Da varčevanje ne deluje, lahko vidimo v južni Evropi, kjer se dogajajo množične in usklajene demonstracije, ki so "nova kvaliteta", demonstracije v Ljubljani pa so del evropske zgodbe. "Za vas so odveč vsi, še celo otroci, ki hočejo jesti. Mladi smo vam zaupali svojo prihodnost, ne dovolite, da gredo naša srca drugam. Dovolj vas imamo, opozarjajo upokojenci," je dejala poslanka največje opozicijske stranke.

Poceni demagogija "Demagogija je zelo poceni, prodaja se na vseh koncih, vendar to ne ustvarja nove vrednosti. Slovenija ima omejeno število možnosti za to, da zažene gospodarsko rast," je poslanki odgovoril Janša.

Vlada, ki dela marsikaj Poudaril je, da tuji vlagatelji potrebujejo spodbudno okolje. "Vlada je v teh sedmih, osmih mesecih naredila marsikaj, da bi se to okolje izboljšalo. Slišali ste tudi izjave gospodarstvenikov, da okolje za naložbe v Sloveniji do zdaj še nikoli ni bilo tako ugodno, ko gre za formalne stvari. Kakšno je pa širše okolje, pa presodite sami," je dejal premier in dodal, da je poslanka v istem nastopu obtožila vlado, da je gospodarstvu znižala davke, hkrati pa jo pozvala, naj nekaj naredi za to, da bo gospodarstvo lažje zadihalo.

Poraženci so si prilastili oblast Med poslanskimi vprašanji je bil najbolj odmeven besedni dvoboj med poslancem PS Romanom Jakičem in predsednikom vlade. Jakič se je večkrat skliceval na ustavo, ki med drugim govori, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. V Sloveniji je nima, ker so si oblast "z zvijačo prilastili poraženci volitev", je dejal Jakič in dodal, da bi moral Janša zaradi nizke javnomnenjske podpore odstopiti.

Nezaslišana sramota Na ustavo se je opozicijski poslanec skliceval tudi v delu, ki pravi, da je Slovenija pravna in demokratična država. "Še malo, pa bo obveljalo cinično vprašanje, iz katere pravljice je ta citat. Gospod Janša, kot dolgoletni politik gotovo veste, kako v svetu imenujejo republike, katerih oblastniki grobo kršijo z ustavo zaščitene pravice državljanov. V luči vsem znanega pomena spoštovanja pravne države, demokracije, človekovih pravic, državljanskih svoboščin bi od vas seveda želel izvedeti naslednje: Ali dejansko verjamete, da gre pri nedavni izgubi referendumskih podpisov zgolj za nenamerni incident?"

Jakič je premiera še vprašal, ali verjame, da za "nezaslišano sramoto" nista odgovorna ne državni zbor, ki ga vodi Janšev koalicijski partner, ne notranje ministrstvo, ki ga vodi vodilni član SDS.

Jokanje za izgubljeno oblastno priložnostjo "Kar zadeva to jokanje po izgubljeni priložnosti. En mesec sem sedel v poslanski klopi , čakal, da boste veliki zmagovalci po volitvah sestavili vlado. Ampak niste znali seštevati, niste sestavili vlade. Ta koalicija se je sestavila potem, ko je bila to očitno edina alternativa in še vedno je. Jaz lahko jutri odstopim, ampak kaj pa bo potem? En mesec bom sedel in čakal, da boste sestavili vlado in vam verjetno spet ne bo uspelo, Slovenija se bo pa naprej potapljala," je odgovoril Janša.

Izgubljeni podpisi enako škandalozni kot kopiranje podpisov Izgubo podpisov pod pobudo za referendum o zakonu o slabi banki je premier označil za škandal, ki se ne bi smel zgoditi. A preden se pokaže na krivca, je treba ugotoviti, kaj se je zgodilo, in nato terjati odgovornost. "Enak škandal je kopiranje poslanskih podpisov zato, da se vložita dva referenduma. To je enak škandal, ampak na to se je kar pozabilo. Treba je imeti enake vatle in tudi tukaj bi moral kdo prevzeti odgovornost," meni Janša.

Zakaj se Janko Veber boji tujcev v NLB? Janko Veber (SD) je Janšo spraševal o načrtih vlade glede upravljanja državnega premoženja in pri tem omenil NLB, Elan in Cimos. Glede NLB je dejal, da naj bi decembra skupščina NLB v nadzorni odbor imenovala še dva tujca. "To vprašanje postavljam zato, ker ugotavljamo, da je trenutno v nadzornem svetu Nove Ljubljanske banke šest članov od enajstih. Pri tem je treba poudariti, da so trije že tujci." Veber se sprašuje, ali je razlog za to bodoča "preprodaja naše banke".

Vebra je še zanimalo, ali bo vlada podprla Elan v sporu z Evropsko komisijo, ki meni, da je država temu podjetju dala deset milijonov evrov nedovoljene državne pomoči, in ali bo pomagala dokapitalizirati koprski Cimos.

Hoja po robu se maščuje Janša je glede Elana odgovoril, da nam nič ne pomaga, če država pomaga podjetjem in ob tem krši evropska pravila oziroma hodi po robu, če mora zatem denar vračati in tako dokončno potopi kakšno podjetje. Napovedal je sicer, da se bo vlada na odločbo Evropske komisije pritožila.

Glede Cimosa je dejal, da minister za gospodarstvo "vlaga velike napore", da bi v okviru pooblastil podjetju pomagali. "Je pa tukaj ključna odločitev v rokah komercialnih bank," je poudaril premier.

Janša se čudi informiranemu Vebru Glede NLB pa se je Janša čudil, od kod Vebru podatek, koliko ljudi in kdo vse naj bi bil v nadzornem svetu. "Jaz teh podatkov nimam." Veber mu je odgovoril, da je bil v Dnevniku objavljen razpis, iz katerega je razbral, da bosta dva člana nadzornega sveta tujca.

Bolje dober tujec kot slab domačin Vodjo poslanske skupine SD pa skrbi, da bodo tako informacije o slovenskem gospodarstvu odtekale v tujino. Janša je pozneje v odgovoru na poslansko vprašanje koalicijske poslanke Katarine Hočevar (DL) dejal, da "bi bili tujci težko slabši od tega, kar smo imeli doma v teh nadzornih svetih".

Ti, ti referendum Hočevarjeva je sicer Janšo spraševala o referendumih. "Naš model referendumske ureditve omogoča lahek dostop do referendumov in slabost takega sistema je povzročanje nestabilnosti, ki pa je v tem trenutku za Slovenijo ključnega pomena."

Kdo živi v izposojenem času? "V Državljanski listi trdimo, da v Sloveniji v tem trenutku živimo v izposojenem času, in se strinjamo, da moramo dati mednarodnim finančnim trgom čim prej jasno znamenje, da smo vredni zaupanja." Hočevarjevo je zanimalo, kaj Janša meni o aktualni pobudi 50 poslancev za spremembo referendumske ureditve in kako bodo napovedani referendumi vplivali na reformne ukrepe in izhod iz krize.

Šušteršič več časa z gumarji kot na vladnih telesih Janša je dejal, da lahko kdorkoli blokira nujne ukrepe, kar je težava, ki jo bo treba odpraviti. Dejal je, da na primer finančni minister Šušteršič več časa prebije na pogajanjih s sindikatom gumarstva kot na sejah vladnih delovnih teles. Spomnil je, da so se spomladi vse parlamentarne stranke strinjale, da omejijo možnosti za razpis referenduma, a nekateri niso držali besede. Poslance je pozval, naj čim prej najdejo rešitev.

V opoziciji preštevajo delovna mesta Med drugimi poslanskimi vprašanji velja omeniti polemiko med poslanko PS Alenko Bratušek in gospodarskim ministrom Radovanom Žerjavom. Poslanko je zanimalo, koliko delovnih mest je bilo ustvarjenih v nekaj manj kot letu dni, odkar je Žerjav minister, in kakšne načrte ima na tem področju.

Žerjav ni Božiček "Verjamem, da se še spomnite tiste svoje izjave, da ne vlada ne vi niste Božiček, kar seveda vemo," je dejala poslanka in Žerjava spomnila na primer propada Primorja in podizvajalcev, zaradi česar je bilo izgubljenih 3.000 delovnih mest, Žerjav pa državnemu reševanju podjetja ni bil naklonjen. "Vsi vam razlagamo, da so nova delovna mesta v tem trenutku najpomembnejša in da nas nobena reforma, ki jo pripravljamo, če ne bo novih delovnih mest, ne bo rešila iz te krize."

Ustvarjenih toliko mest kot izgubljenih Minister je dejal, da podatka o novih delovnih mestih nima, predvideva pa, da je bilo verjetno ustvarjenih toliko delovnih mest, kot je bilo izgubljenih, saj se število brezposelnih bistveno ne spreminja. Poudaril je, da vlada deluje v dveh smereh. Najprej v smeri konsolidacije javnih financ, na drugi strani pa so ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti.

Kdo bo prinesel 2.000 služb? Omenil je zakonodajo za izboljšanje poslovnega okolja in spodbujanje naložb v realnem sektorju. "Na zadnjem razpisu o tujih neposrednih investicijah smo potrdili 15 investicij v vrednosti približno 37 milijonov evrov, ki bodo ustvarile 507 delovnih mest." V skladu z zakonom o spodbujanju tujih neposrednih naložb pa ministrstvo obravnava še štiri velike naložbe v vrednosti več kot 750 milijonov evrov, ki naj bi prinesle od 1.500 do 2.000 delovnih mest.