Sreda,
12. 1. 2011,
14.23

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 12. 1. 2011, 14.23

8 let, 7 mesecev

Izolski zdravstveni dom bo po 22. januarju vodil Evgenij Komljanec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Svet Zdravstvenega doma Izola, ki je za zaprtimi vrati razpravljal o odgovornosti v.d. direktorice Gordane Živčec Kalan zaradi posojila Mabri inženiring, je sprejel sklep, da se je seznanil s poslom.

Živčec Kalanove niso razrešili predčasno, po izteku mandata v.d. jo bo z 22. januarjem zamenjal Evgenij Komljanec. Svet seznanjen s posojilnim poslom Kot je po zaključku seje sveta zavoda povedal predsednik sveta Radivoj Nardin, je svet sprejel sklep le o tem, da so se seznanili s posojilnim poslom. Vsi člani sveta zavoda, ki so to želeli, so si namreč lahko ogledali dokumente o sklenjenem poslu med Zdravstvenim domom Izola in ljubljansko družbo Mabra inženiring. "Ob sebi smo imeli tudi tri strokovnjake, ki se spoznajo na finančne posle in na računovodstvo. Vendar če bi imeli ob sebi še enega, bi bilo njegovo mnenje o tem, ali je šlo za sporen posel verjetno različno," je odločitev pojasnil Nardin. Za mnenje bodo zaprosili računsko sodišče Zato bodo za mnenje o poslu, s katerim je v.d. direktorica zagotovila garancijo za 150.000 evrov vredno posojilo Poštne banke Slovenije družbi Mabra inženiring, zaprosili računsko sodišče, je še povedal Nardin. Tako bodo o odgovornosti sedanje v.d. direktorice, ki bo izolski zdravstveni dom vodila le še do konca mandata 21. januarja, odločali na naslednji seji sveta zavoda.

Komljanec novi v.d. direktor Zato pa so se v nadaljevanju seje člani sveta zavoda odločili, da za novega v.d. direktorja do imenovanja direktorja oziroma za največ leto dni imenujejo Komljanca, ki je izolski zdravstveni dom že vodil med leti 2002 in 2009. Čeprav je sedanja vršilka dolžnosti opozarjala, da bi lahko pri tem imenovanju prišlo do konflikta interesov, saj ima Komljanec zasebno prakso, je Nardin zatrdil, da do tega ne bo prišlo, saj so se o tem že pozanimali tudi pri protikorupcijski komisiji.

Komljanec: Upam, da bom dobro delo nadaljeval Komljanec je v izjavi ob koncu seje povedal, da je bilo njegovo vodenje zdravstvenega doma dobro in da upa, da bo lahko tako delo nadaljeval tudi naprej. Za prijavo na razpis za direktorja, na katerega se je poleg njega prijavil tudi Mladen Mrkajić, pa se je Komljanec odločil zato, ker je menil, da javni zavod ponovno potrebuje vodenje človeka, ki ga pozna in ga je sposoben tudi dobro voditi.

Ali je bil posojilni posel transparenten? 150.000 evrov naj bi Zdravstveni dom Izola že imel na svojem bančnem računu, jutri pa naj bi z denarjem lahko tudi razpolagali, je članom sveta zavoda povedala Živčec Kalanova in jim pokazala tudi fotokopije nakazil. Vendar se vsi člani sveta ne strinjajo z Živčec Kalanovo, da je bil posojilni posel transparenten in dober za Zdravstveni dom Izola.

"V sovražnem okolju ni mogoče delati" Gordana Živčec Kalan je povedala, da se z 21. januarjem poslavlja od funkcije v.d. direktorja, ker ji takrat poteče mandat. "V sovražnem okolju ni mogoče delati," pojasnjuje. Dodala je tudi, da ne namerava več voditi zavoda. Na vprašanje, kje bo zdaj opravljala zdravniško prakso, pa pravi, da ima že kar nekaj ponudb za službo od več zdravstvenih domov.

Koprski policisti zasegli dokumentacijo V zvezi s spornim poroštvom Mabri inženiring so že včeraj koprski policisti v ZD Izola zasegli dokumentacijo. "Gradivo bodo morali sedaj kriminalisti pregledati, koliko časa bo preiskava trajala, pa bi težko povedal," je dejal Dimitrij Marušič iz Policijske uprave (PU) Koper.

Mabra inženiring poplačala posojilo Poleg 150.000 evrov posojila Poštni banki Slovenije je ljubljansko podjetje Mabra inženiring Zdravstvenemu domu Izola plačalo tudi dogovorjene obresti, je povedala direktorica Nevenka Zekić.

"V času današnjega delovnega dne smo poplačali posojilo v višini 150.000 evrov," je še povedala Zekićeva. Zatrdila je še, da so Zdravstvenemu domu Izola plačali tudi dogovorjene obresti v višini 3822 evrov.

"Odločili pa smo se tudi, da bomo Zdravstvenemu domu Izola dali donacijo," je še povedala Zekićeva. Za nakup opreme za reševalce nameravajo nameniti 5000 evrov.

"Tako ravnanje je neetično" Predsednik sveta zavoda ZD Izola Radivoj Nardin je že dopoldne od tajništva ZD Izola zahteval tudi fotokopijo dokumenta o poplačilu posojila ter s tem o sprostitvi 150.000 evrov depozita, ki jih je ZD Izola nakazal Poštni banki Slovenije kot garancijo posojila Mabri.

Čeprav je bil denar danes nakazan je Nardin poudaril, da to v ničemer ne zmanjša odgovornosti za dejanje vodstva Zdravstvenega doma Izola. Tako ravnanje je neetično in tako se ne sme delati z javnim denarjem," poudarja Nardin.

Šoltes: Poroštvo bi morala potrditi tudi občina Predsednik Računskega sodišča RS Igor Šoltes je sicer opozoril, da v primeru ZD Izola, ko gre za dano poroštvo za zavarovanje posojila, bi zavod to poroštvo lahko dal le s soglasjem ustanovitelja, torej občine. "Soglasje izda občinski svet, obseg poroštev pa se določi z občinskim odlokom," postopke pojasnjuje predsednik računskega sodišča. Ob tem izpostavlja, da je "javni zavod v osnovi ustanovljen za opravljanje javne službe, tržna dejavnost pa lahko predstavlja le dopolnilno dejavnost. A kljub temu kreditiranje zasebnih podjetij ne predstavlja dopolnilne dejavnosti".

"Dolžni so spoštovati načela varnosti, likvidnosti in donosnosti" Šoltes pojasnjuje, da zakon o javnih financah določa, da lahko posredni proračunski uporabniki, med katere spadajo tudi zdravstveni domovi, prosta denarna sredstva deponirajo pri bankah ali jih naložijo v vrednostne papirje, a najprej jih morajo ponuditi zakladnici RS. "Poleg tega so pri razpolaganju s prostimi denarnimi sredstvi dolžni spoštovati načela varnosti, likvidnosti in donosnosti," pojasnjuje Šoltes.

Po oceni Šoltesa takšni finančni posli v slovenskih javnih zavodih niso neka praksa. "Iz naših izkušenj ne morem reči, da bi bila to zelo pogosta praksa. Običajno gredo presežki prihodkov nad odhodki nazaj v osnovno dejavnost oz. v povečanje delovne uspešnosti, vedno pa s soglasjem ustanovitelja," dodaja.