Izbrisani opozarjajo na težave

Ker se v teh letih ni rešila večina problemov, povezanih z izbrisom, so v društvu sklenili, da bodo v ponedeljek pred vhodom v vilo Podrožnik, kjer varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik prireja sprejem ob dnevu človekovih pravic, udeležencem prireditve delili svojo izjavo, v kateri znova opozarjajo na krivice.

Okoli 12.000 izbrisanih ponovno pridobilo dovoljenje za državjanstvo Kot opozarjajo v društvu, je tretjina nezakonito izbrisanih še vedno izbrisana. Okoli 12.000 izbrisanih je v 12 letih sicer postopno ponovno pridobilo dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo, vendar je bilo z "dopolnilnimi odločbami" letos to z veljavnostjo za nazaj priznano le okrog 4000 prizadetim, poudarjajo. Poleg tega je pot do odškodnin za škodo, povzročeno v letih 1992 do 2001 (kasneje nastala škoda je zanemarljiva) za vse sploh popolnoma zaprta, po zakonu mora namreč oškodovanec odškodnino zahtevati najkasneje tri leta po tem, ko je za škodo zvedel, in najkasneje pet let po tem, ko je škoda nastala, še navajajo v društvu.

Izbrisani so se obrnili na Evropo

Društvo je ob dnevu človekovih pravic 2004 naslovilo apel slovenskim in evropskim organom, ki so ga spomladi 2005 vložili tudi kot peticijo Evropskemu parlamentu v Bruslju. Odgovorov še vedno niso prejeli, zato ob letošnjem dnevu človekovih pravic zlasti institucije EU in Sveta Evrope znova sprašujejo, "do kdaj še nameravajo mirno tolerirati tako očitne izpade slovenskih oblasti proti temeljnim načelom pravne države in spoštovanja človekovih pravic - torej v države, ki naj bi kot prva med novimi članicami prevzela predsedovanje EU".

"Ustavni zakon o izbrisanih", ki ga je napovedovala vlada, pa je zgolj "prozoren zaslepljevalni manever", saj po vsebini v celoti negira odločbo ustavnega sodišča, še dodajajo v društvu. Ob tem se sprašujejo, "kdo v resnici sramoti Slovenijo v tujini", če po dveh letih od njihovega poziva še vedno niso storili ničesar.