Interventni zakon bo po žepu udaril honorarne delavce in s. p.-je

Interventni zdravstveni zakon je bil uvrščen na sejo vlade, čeprav je bil koalicijsko neusklajen. V Državljanski listi namreč nasprotujejo dvigu prispevkov. Pred sejo vlade je minister za zdravje Tomaž Gantar pojasnil, da je bila obravnava interventnega zakona po pogovorih s predsednico vlade Alenko Bratušek umaknjena. Kot pravi Gantar, se bodo do naslednjega četrtka poskusili uskladiti, saj se rok za sprejetje zakona izteka.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je sicer pojasnil, da bodo uvedene spremembe v zdravstveno blagajno prinesle okoli 47 milijonov evrov, dodatnih devet milijonov evrov napoveduje s prenosom pogrebnin in posmrtnin v zakon o socialnovarstvenih prejemkih.

Pogledali smo, kaj predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oziroma interventni zakon sploh prinaša.

Novosti, ki jih ministrstvo uvaja v predlogu novele, so ...

S 14,17 evra, kolikor osebe za obvezno zdravstveno zavarovanje mesečno plačujejo zdaj, se bo znesek zvišal na 31,60 evra.

Prispevke bi plačevali tudi od avtorskih in podjemnih pogodb, in sicer 6,36 odstotka od bruto dohodka.

Primer: Vsak honorarno zaposleni, ki ima zdaj 783,66 evra bruto dohodka, kolikor znaša bruto minimalna slovenska plača, bi moral v zdravstveno blagajno po novem vplačati po 81,44 evra, kar predstavlja seštevek 6,36 odstotka bruto dohodka in obveznega zdravstvenega zavarovanja v vrednosti 31,60 evra.

Najnižja prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje samostojnih podjetnikov se dviga s 105 na 132 evrov. Neprofesionalni župani bi v zdravstveno blagajno vplačevali šest odstotkov od prihodkov.

Identičen odstotek bi v zdravstveno blagajno namenili tudi od nagrad nadzornim svetom, izplačil sodnim izvedencem in sejnin.

Identičen odstotek je prvotno vključeval še izdatke z naslova najemnin in dividend, vendar je bil predlog na pobudo Državljanske liste umaknjen.

Končen rezultat: Slabih 50 milijonov evrov v zdravstveni blagajni.

Kaj bodo še prinesle spremembe v zdravstvu?

Združevanje zdravstvenih domov: Nekoliko drugače bodo urejene zdravstvene dejavnosti, primarna ostaja vloga zdravstvenih domov, ki jih bo treba v določenih primerih zaradi racionalizacije združiti.

Prepovedano oglaševanje: Po novem naj bi bilo prepovedano oglaševanje zdravstvene dejavnosti, z izjemo vzgojnih vsebin in vsebin, pomembnih za preventivo oziroma splošno zdravstveno stanje prebivalstva.

Ustanovitev urgentnih centrov: Manjše zdravstvene ustanove bi se lahko povezale v zdravstvene centre, finančna sredstva bi se pridobila iz razpisov Evropske unije.

Koncesije za največ 25 let: Bolj natančno bo opredeljeno, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko dobi koncesijo, pa tudi kdaj se lahko koncesija odvzame. Podelitev koncesije bo mogoča šele takrat, ko država v okviru javne službe zdravstvenih storitev ne bo mogla zagotoviti. Koncesije se bodo po novem podeljevale za obdobje do največ 25 let, o podeljevanju bodo še vedno odločale občine oziroma lokalna skupnost, na sekundarni ravni pa ministrstvo za zdravje.

Zasebna zdravstvena dejavnost: Mogoče jo bo opravljati znotraj mreže javne zdravstvene dejavnosti ali zunaj nje. Morebitni presežek denarja, zasluženega z zasebno dejavnostjo v javnih zavodih, se bo zbiral na ločenih računih. Cene zasebne dejavnosti v javnih zdravstvenih ustanovah se bodo oblikovale prosto, na trgu.

Razpisi specializacij: Po novem bo vrsto in trajanje specializacij določalo ministrstvo za zdravje, v 80 odstotkih bo specializacijo financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v 20 pa delodajalec.

Dodatno delo omejeno: Popoldansko zasebno delo zdravnikov, ki so zaposleni v javni ustanovi, bo omejeno. Ti bodo prek podjemnih pogodb popoldne kot zasebniki sicer lahko delali še naprej, vendar bo popoldansko delo omejeno na največ šest ur na teden.

Vodenje javnih zavodov: Predlog zakona predvideva tudi spremembe v vodenju javnih zavodov, ki bo enotirno. V primeru združevanja zdravstvenih domov, ko bo ta štel več kot 900 zaposlenih, bo ustanovo vodila tričlanska uprava.