Igor Muršič – tetover, ki najraje ustvarja črno-bele tetovaže

Svojega dela se ni nikoli učil na svinjski koži, njegove prve tetovaže so nastale kar na prijateljih. "Za kaj pa so prijatelji, če ne za to," se šali Igor Muršič, ko mi v svojem novem salonu v Ljutomeru pripoveduje o svojih tetoverskih začetkih in panogi, na katero gleda kot na sestavljanko umetnosti in obrtništva. Zanj, dobim občutek, je pomembnejša komponenta umetnost.

Od risanja do tetoviranja Profesionalno se s tetoviranjem ukvarja približno sedem let, z umetniškim izražanjem na kožo je začel pred enajstimi leti, zanimanje za tetovaže in tetoviranje pa trajata še precej dlje. "Rišem že vse življenje, pri tetoviranju gre samo za drugačno podlago," mi pove Igor Muršič in doda, da je hitro vedel, da je tetoviranje pravo zanj. In prav podlaga je razlog, da svinjska koža ni najboljša za učenje, saj se živa človeška koža pri risanju vseeno obnaša drugače. Poskusil je tudi s samotetoviranjem – del Igorjeve leve roke je namreč plod njegove ustvarjalnosti –, a prizna, da je to precej nerodno, saj bi potreboval nekoga, da napne kožo.

"Prav tako ne moreš delati po knjigah," še pravi, "sam moraš poskusiti in ugotoviti, kaj ti najbolj leži – šablonske tetovaže, pri katerih moraš biti natančen, ali ustvarjalno risanje." Muršič dela vse vrste tetovaž, je pa res, da ima najraje tiste, ki so narisane zgolj s črno barvo. "So bolj kontrastne, poleg tega ostanejo dolgoročno lepše kot večbarvne. Moj stil je fotorealizem," pojasni sogovornik, "za kar je najboljša črna barva."

Osnova je dobro risanje Igor Muršič, ki ustvarja pod imenom Art Muršo, mi zaupa, da je precej stvari, ki jih je treba upoštevati pri tatujih: "Če nimaš osnove v risanju, lahko hitro pogoriš pri zahtevnejših risbah, ki vključujejo, na primer, sence. Upoštevati moraš še mesto, kjer bo tetovaža, zato je pomembna tudi kompozicija." V pričakovanju sočnega odgovora ga povprašam po najbolj nenavadnem mestu, kjer je tetoviral. "Podplati," odvrne, ne da bi potreboval daljši premislek, in mi pojasni, da tetoverji ne marajo preveč ustvarjati na podplatih ali dlaneh, saj se na teh mestih koža hitreje obnavlja kot drugje in zato potrebuje takšen tatu še več nege, da ne zbledi tako hitro.

Za večje tatuje, na primer čez cel hrbet, je potrebnih več obiskov po dve, tri ali štiri ure. "Odvisno od človeka, kako dolgo vzdrži. Po tem času se mi zmanjša tudi koncentracija," mi pove Igor, ki svetuje, da je pred nadaljevanjem velike tetovaže najbolje, če minejo vsaj trije tedni, da se koža od prejšnjega obiska lepo zaceli in umiri.

Odločitev za ves preostanek življenja Pri tetoviranju gre za bolj ali manj nepovraten proces, zato je pomembno, da veš, zakaj se odločiš za tatu, je prepričan Muršič: "Tetovažo moraš znati nositi, sicer lahko deluje na tebi smešno. Ne moreš se odločiti za tetovažo zaradi nekoga drugega ali ker je moderno, potem pa jo skrivaš, ker se z njo ne počutiš dobro. Še posebno je to pogosto pri mlajših, ki še ne razmišljajo zrelo in si dajo tetovirati kaj, kar je zdaj aktualno, čez pol leta pa se bodo tolkli po glavi."

Če ima občutek, da človek ni povsem prepričan o svoji odločitvi, mu svetuje, da še malo premisli, in če si bo čez pol leta tega še zmeraj želel, potem naj pride nazaj. "Ne moreš vsega gledati samo skozi posel," še pravi Igor Muršič. "Sam pri sebi moraš razčistiti, ali si za to ali ne." Pove, da se je že zgodilo, da so prišli nazaj, ker so se tatuja naveličali. "Ampak na to moraš misliti prej," je odločen. Mogoča rešitev za tak problem pa je vključitev stare v novo, večjo tetovažo.

Idealna stranka, tista, ki ve, kaj želi? Med pogovorom ugotovim, da je zanj idealna stranka tista, ki ve, kaj želi in mu hkrati pusti proste roke za umetniško svobodo. Takih, ki mu zaupajo odločitev, je po njegovem opažanju vse več. Se pa zmeraj pogovori s stranko, ki je ne pozna, da dobi občutek, kaj ji slogovno najbolj ustreza. "Če ne poznam človeka, mu brez pogovora težko naredim nekaj, kar bo znal nositi," pojasni Igor in nadaljuje, da je dobro, če stranke vedo, na katerem mestu želijo imeti tetovažo – kjer bo vidna vsem ali pa le nekaterim.

Sam sicer ni imel slabe izkušnje, mu pa ljudje, ki se pridejo tetovirat, pripovedujejo o netolerantnih ljudeh. "To je tako, kot če bi jaz nekoga nadlegoval zaradi nakita, ki mi ni všeč, tej osebi pa je in ga nosi," je neprizanesljiv do predsodkov drugih Igor Muršič.