Horvat Muc: Razmere v Sloveniji so za Rome ugodne

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je za STA dejal, da so v Sloveniji razmere za Rome ugodne. Kot je dejal, so to potrdili tudi predstavniki več kot 20 držav na plenumu parlamenta Svetovne romske organizacije. Po besedah predsednika zveze Romov so bili predstavniki Mednarodne zveze Romov (International Romani Union - IRU) na zasedanju parlamenta, ki je potekal pod pokroviteljstvom slovenske vlade v Murski Soboti konec letošnjega februarja, navdušeni predvsem nad situacijo v Prekmurju. Kot je dejal Horvat, so nekateri to ocenili kot eno izmed najbolj urejenih v celotnem evropskem prostoru.

Težave predvsem pri zaposlovanju Romov

Situacija drugod po Sloveniji po mnenju Horvata ni tako dobra kot v Prekmurju, a se izboljšuje. Dejal je, da lokalne skupnosti pomagajo romski skupnosti k izboljšanju njihovega življenja predvsem na področju bivalnih razmer. Težave pa vidi v predvsem pri zaposlovanju Romov ter pomanjkanju sredstev, namenjenih Romom v občinskih proračunih.

Mediji v zadnjem času "bolj konkretni in realni ter manj negativni in obtoževalni" Predsednik zveze Romov pozdravlja pomoč vlade, ki namenja sredstva za izboljšanje infrastukture romskih naselij, zadeve pa se po njegovem izboljšujejo tudi na področju šolstva ter medijske prepoznavnosti Romov. Prepričan je, da so mediji v zadnjem času "bolj konkretni in realni ter manj negativni in obtoževalni". Po njegovih besedah so k večji prepoznavnosti Romov pripomogli tudi romski mediji. Ob tem je še posebej izpostavil novo televizijsko oddajo na nacionalni televiziji z naslovom So vakeres? (Kaj govoriš?).

Romska skupnost je s tem zakonom dobila pravno-formalni status

Vprašanja s področja romske problematike v Sloveniji ureja krovni zakon o romski skupnosti, ki ga je državni zbor sprejel konec marca 2007. Določa predvsem organiziranost Romov na državni in lokalni ravni ter financiranje organiziranosti. Zakon posega tudi na področja zaposlovanja, vzgoje in izobraževanja ter področje bivalnih razmer v romskih naseljih. Romska skupnost je s tem zakonom dobila pravno-formalni status.

Predvsem pred sprejetjem omenjenega zakona so se pojavljala številna nerešena vprašanja, na katera je v času svojega mandata opozarjal nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, izpostavili pa so jih med drugim tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg in njegov predhodnik Alvaro Gil-Robles ter Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti v okviru Sveta Evrope.

Problemi povezani tudi z romsko družino Strojan

Na nerešene probleme romske skupnosti v Sloveniji v zadnjem letu pa opozarja tudi dogajanje, povezano z romsko družino Strojan iz okolice Ambrusa v občini Ivančna Gorica. Zaradi konfliktov z drugimi prebivalci Ambrusa so se konec oktobra lani začasno preselili v postojnski center za begunce v zapiranju, kar je nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek označil za konec pravne države.

Družina Strojan je od konca decembra nastanjena na lokaciji na obrobju Ljubljane, v prostorih logističnega centra Roje. Z overitvijo pogodbe pa je uradno postala lastnik zemljišča in objekta na Rojah v Ljubljani. Država je v zameno dobila njihovo zemljišče v Ambrusu, razliko med vrednostma pa je pokril tretji podpisnik pogodbe. Zaenkrat še ni znano, kdo je dobrotnik, čeprav naj bi bil razkrit ob overitvi.

V Evropi živi med 8 in 10 milijonov Romov

Romi so sicer etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah, in sicer v Romuniji, Slovaški, Grčiji, Turčiji, na Madžarskem in Sloveniji. Izhajali naj bi iz Indije. V Evropi jih živi med 8 in 10 milijonov. Število Romov se je v Evropski uniji precej povečalo z vstopom Romunije in Bolgarije.

Etnična oznaka Cigan se v sodobnem času v evropskih jezikih in tudi v slovenskem opušča. Nadomešča jo ime Rom, ki v romskem jeziku pomeni poročenega moškega in hkrati človeka.

V 15. in 16. stoletju so bili Romi razseljeni po vsej Evropi. Kmalu so jih začeli preganjati z odloki o prisilni stalni naselitvi ali izgonu. Tako npr. po avstrijskem predpisu iz 18. stoletja niso smeli uporabljati svojega jezika, se poročati med seboj ali potovati. Rome so preganjali tudi v 20. stoletju. Najhuje je bilo v času nacizma. Nacisti so jih ubili približno pol milijona.

Prve omembe Romov na Slovenskem so iz 15. stoletja

Prve omembe Romov na Slovenskem so iz 15. stoletja. Odnosi med njimi in drugim prebivalstvom so se zaostrovali zaradi njihovega načina življenja, pa tudi zaradi vedno težjega ekonomskega položaja, zlasti po 1. svetovni vojni.

V Sloveniji do 10.000 Romov V Slovenji Romi živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter deloma na Gorenjskem. Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 prebivalcev, 3834 oseb pa je navedlo romski jezik kot materni jezik. Vendar v uradu za narodnosti ocenjujejo, da jih je od 7.000 do 10.000.

Začetki urejanja pravnega položaja Romov segajo v leto 1989, ko je bila z ustavnimi amandmaji sprejeta določba, naj se pravni položaj Romov uredi z zakonom. Leta 1996 so bile v novo šolsko zakonodajo prvič vnesene pravne podlage za posebne pogoje glede izobraževanja romskih otrok, leta 2000 in 2001 pa so bile vnesene dodatne spremembe v zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakon o vrtcih in zakon o osnovni šoli.

Ker prizadevanja državnih organov in občin niso bila zadostna, ker Romi v te dejavnosti niso bili aktivno vključeni, so se s pomočjo Urada RS za narodnosti začela ustanavljati romska društva. 23 društev se povezuje v osrednjo organizacijo - Zvezo Romov Slovenije, ki je sogovornik državnih organov.