Sreda, 11. 2. 2015, 14.22
8 let, 5 mesecev
Guverner Jazbec zagotavlja, da ni prirejal dokumentov (video)
"Pri dokapitalizaciji bank in razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic nismo ravnali v nasprotju z zakonom in svojimi pristojnostmi," je Jazbec poudaril na novinarski konferenci.
Očitke, da so pri izrednih ukrepih za banke po rezultatih stresnih testov decembra 2013 prirejali dokumente in manipulirali s podatki, je Jazbec zavrnil in povzel potek komunikacije med vsemi stranmi, preden je Banka Slovenije izdala sklep o izrednih ukrepih v bankah. Nanizal je, kako si je datumsko sledila ta komunikacija, kako je potekal ves postopek ter po kakšni metodologiji.
"Če je resnična teza, da je Banka Slovenije prirejala dokumente, je mogoče pričakovati, da bo nekdo pokazal originalen in ponarejen dokument. Mi imamo le originalnega, ki ste ga videli in ki ga ima tudi ustavno sodišče, ki odloča o ustavnosti vsega postopka," je dejal guverner.
Na očitek, da so banke preveč kapitalizirane, je odgovoril s podatkom, da je bila razlika med njihovo zahtevo in resničnimi dokapitalizacijami med letoma 2010 do 2012 skoraj milijardo evrov. "Slovenski bančni sistem in domače banke so kapitalsko pod povprečjem EU," je odvrnil.
Če kdo misli, je nadaljeval, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko ves evrski sistem pripravi do tega, da naredi teste, ki bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je potrebno, živite v bujni domišljiji, je bil slikovit in menil, da gre le za izpodbijanje kredibilnosti centralne banke.
"Nedopustno je, da celotna metodologija ocene kapitalske ustreznosti bank ni javna, sploh zato, ker je ta ocena vplivala na ogromne vložke davkoplačevalskega denarja v slovenske banke ter izbris lastnikov podrejenih obveznic," so sporočili iz TI Slovenija.
V TI Slovenia poudarjajo, da primer osvetljuje "problematiko t.i. pojava vrtljivih vrat, saj se je eden izmed akterjev v zgodbi, takratni generalni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, kmalu po podpisu dokumentov zaposlil v Evropski banki za obnovo in razvoj, medtem ko je sedel in še vedno sedi v upravnem odboru DUTB".
Pristojne institucije so zato pozvali k ukrepanju, ki bo zagotovilo razjasnitev vseh dejstev in hkrati zagotovilo odgovornost pristojnih oseb.
Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je zato vse pristojne organe že nemudoma po objavi pozvalo, naj v skladu s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje ključnih oddelkov.
Na ustavno sodišče so nato po uveljavitvi novele zakona o bančništvu, ki je bila pravna podlaga za odpis, pobude vložili tako stanovski združenji malih delničarjev kot varuh človekovih pravic in državni svet.
V primeru, da je resnično prišlo do prevelike dokapitalizacije slovenskega bančnega sistema, sindikati Cerarja pozivajo, naj vsa ta sredstva do zadnjega evra tudi pridobi nazaj. Ob tem želijo, da takoj sproži zakonodajni postopek, s katerim bo postavil delavce - in ne banke - na prvo mesto pri poplačilu terjatev iz stečajne mase.