Gutman: Če je katera nabava transparentna, je to nakup Patrij

Kakšna je vaša splošna ocena stanja v SV? Po dveh letih načelovanja je moj splošen vtis, da SV kar uspešno deluje in izvaja vse predvidene naloge. Smo v obdobju, ko smo kot člani Nata doživeli kar veliko sprememb. Naši vojaki zelo aktivno sodelujejo v operacijah kriznega odzivanja v okviru Nata, EU in ZN. To je ena izmed temeljnih značilnosti tega obdobja.

V minulih dveh letih smo veliko vlagali v usposabljanje in izobraževanje. Napredek je zelo očiten. Vojakom, ki pridejo v SV, nudimo izredno veliko novih znanj. To nam je sicer tudi v škodo, saj s tem znanjem iščejo bolj donosne službe izven vojaškega sistema. Kar nekaj častnikov smo na štabnem nivoju izšolali v tujini, kar je zelo pomemben aspekt, saj se tako v SV prinašajo aktualna znanja. Ob tem smo v zadnjih dveh letih uveljavili ustrezno popolnitev delovnih mest v poveljstvih Nata, ki so pomembna.

Eno izmed perečih problemov SV so odhodi vojakov. Je trend zaposlovanja v SV še vedno negativen? Letos smo glede na lansko obdobje januar - maj za dobro polovico zmanjšali odhode iz SV. V teh mesecih se prvič resneje kaže trend prihodov v SV, ki je večji od odhodov, kar se tiče vojakov. Ukrepi kažejo, da smo v pravi smeri. Raziskave so pokazale, da je eden ključnih razlogov, zakaj se ljudje ne zaposlujejo v vojski, prav plača. Z zakonom o službi v SV je bila dana možnost, da to izboljšamo. Rešitve, ki smo jih pripravili, bo v kratkem obravnavala tudi vlada.

Kakšno je stanje letalske enote, ki se je soočala z odhodom pilotov? V preteklosti smo vse, kar je bilo v letalstvu, razdelili na več različnih enot, ki med seboj niso bile povezane. Enote so sicer delovale tako, da so preživele. V praksi je to pomenilo, da imamo vse, kar je povezano z letalstvom, dobesedno razsuto, razpršeno. Sedaj so to povezali v eno enoto v brigado letalstva in zračne obrambe. Prvi pozitivni rezultati tega se že kažejo. Tudi pri pilotih je problem v plači, saj SV plača pilote kot "pisarniške delavce". To je nesprejemljivo. Z novim plačnim sistemom smo te anomalije uredili.

Kako dejstvo, da Slovenija za vojsko namenja manj proračuna od zahtev zveze Nato, vpliva na razvoj Slovenske vojske? V srednjeročnih načrtih smo se zavezali, da bomo za vojsko namenjali dva odstotka bruto domačega proizvoda. Vsi načrti izhajajo iz obdobja, ko je bila ekonomska situacija drugačna. V zadnjem času zaradi gospodarske rasti ta dva odstotka nista več tako pomembna. Bolj je pomembno, koliko realno dobimo denarja. Letos smo ga dobili bistveno več kot lani, kar pomeni, da bomo lahko realizirali vse cilje.

V javnosti so se pojavile tudi kritike glede izbora belgijske puške F 2000, ki je operativno ne uporablja nobena izmed članic Nata. Občasno se pojavljajo neki "kvazi" strokovnjaki, ki orožja niti videli niso, nato pa govorijo, da je puška neustrezna in neprimerna. Ko smo uvajali puško, smo jo uvedli po vseh principih, ki so v veljavi v članicah zveze Nato za uvajanje nekega orožja. Za vsako takšno orožje, ki ga uvajaš, je značilno, da od trenutka, ko ga uvedeš, izvajaš neke modifikacije. Želeli smo dati vojaku puško, ki bo ustrezala vsem kriterijem in ki bo v vojaku vzbudila občutek, da ima dobro orožje. Rezultati streljanja so se s to puško izboljšali tudi za 100 odstotkov, kar je zelo dober rezultat.

Menite, da Slovenija potrebuje vojaško ladjo, ki naj bi jo dobila od Rusije v okviru poplačila klirinškega dolga? Slovenija to ladjo prav gotovo potrebuje. Morja imamo ravno toliko, da potrebujemo sodobna plovila, ki bodo prvenstveno namenjena SV, zlasti potapljačem. Imamo izredno dobre potapljače, ki jih urimo v italijanski in francoski mornarici, nimamo pa lastnega plovila. Ta ladja bo omogočila, da tisto znanje, ki je na tem področju, bistveno bolje izkoristimo. Ob tem bo ladja zelo uporabna za različne dogodke na morju. Trenutno namreč nimamo ladje, ki bi lahko povlekla zaveso, da v primeru razlitja nevarnih snovi ne bi prišlo do onesnaženja obale.

Ne kupujemo ladje, da bo stala v pristanišču, temveč da bo opravljala naloge za nacionalno obrambo in za sistem zaščite in reševanja ter za varovanje morja.

Kakšno je vaše stališče do predloga predsednika države Danila Türka, da bi se morala pred odhodom vojakov na mednarodne misije opraviti širša javna razprava? V svetu je to različno rešeno, tako da ne obstaja enoten princip. V Franciji o tem na primer odloča predsednik države, načelnik generalštaba in včasih še obrambni minister. Za nas kot vojake je sicer to nepomembno. Odločitev o napotitvi je avtonomna odločitev politike. Naša naloga pa je, da naloge, ki jih določi država, torej politika, izvedemo varno za pripadnike SV in kakovostno. Od sodobne opreme pa je v veliki meri odvisna varnost vojakov. Mi pa potem to nalogo opravimo.

Preberite še: Türk: Naše obrambne sile so jedro naše državne samostojnosti Slovenska policija: O aretacijah na Finskem smo bili obveščeni