Sklepi izredne seje DZ o problematiki koncentracije kapitala in koncentracije medijskega lastništva bi vladi naložili, da DZ predlaga sprejem "protikoruptivne" zakonodaje.
Razlog za sklic izredne seje DZ o problematiki koncentracije kapitala in koncentracije medijskega lastništva je v predlogu sklepov, ki bi vladi naložili, naj pripravi celovito poročilo o stanju in DZ predlaga sprejem zakonodaje, ki bi takšna "koruptivna" dejanja v bodoče preprečila, je v Ljubljani dejal poslanec SDS Branko Grims.
"Minuli mandati v zanmenju navideznega boja proti gospodarskemu kriminalu in korupciji"
Grims je dejal, da so se "stranpoti slovenske tranzicije v minulih mandatih prekrivale z vzpostavljanjem nedelujočih institucij, namenjenih finančnemu nadzoru, ter ustvarjanju navideznega boja proti gospodarskemu kriminalu in korupciji". V vodstva navidez neodvisnih institucij so tako "postavljali ljudi po politični lojalnosti, kar je povzročilo njihovo nedejavnost in neuspešnost".
Pri tem je navedel primere, ko je nekdanji predsednik vlade Anton Rop tedanjemu predsedniku uprave Mercatorju Zoranu Jankoviču dejal, "jaz sem te nastavil", kar so prikazale tudi kamere. Opozoril je, da sta imela tako Rop kot Milan M. Cvikl v času lastninjenja pomembno vlogo. Omenil je tudi Forum 21, prek katerega naj bi se jasno pokazali izidi tranzicije, "saj so prav v prvih vrstah sedeli številni lastniki velikega kapitala oziroma 'managerji', ki so do položaja prišli v obdobju slovenske tranzicije".
Podatki o nepravilnem lastninjenju znani šele po letu 2004
Dejal je, da so podatki nepravilnega lastninjenja v času tranzicije prišli na dan po letu 2004, po kadrovskih zamenjavah. Ti podatki so bili prej domnevno neobstoječi, izgubljeni, ali pa jih ni bilo, je dejal in dodal, da se je učinkovito delovanje nekaterih institucij pravne države začelo šele z zamenjavo politično nastavljenih oseb. Do bistvenih razkritij o omenjenih stranpoteh tranzicije pa naj bi prišlo tik pred in v obdobju predsedovanju Slovenije EU.
Atkima Prima upravljala z več kot 1,5 milijarde evrov vrednim premoženjem
Tako se je izkazalo tudi s podjetjem Kolonel, pravi Grims. To podjetje je bilo že pred dvema letoma prodano podjetju Atkima Prima, ki je v lasti zakoncev Šrot. Po podatkih, ki jih je navedel Grims, naj bi slednja namreč upravljala z več kot 1,5 milijarde evrov vrednim premoženjem. Pri tem je Grims navedel tudi podobno zgodbo glede lastništva Igorja Bavčarja, ki naj bi preko podjetja FB Investicije obvladoval približno četrtino Istrabenza.
Vlada naj ugotovi, na kakšen način so posamezniki v Pivovarni Laško in Istrabenzu prišli do premoženja
Poslanci SDS so predlagali tudi osem sklepov, o katerih naj bi poslanci na izredni seji DZ odločali. Med drugim, da naj vlada pripravi celovito informacijo o poteku koncentracije kapitala, vlada naj prek pristojnih institucij ugotovi, na kakšen način so posamezniki v Pivovarni Laško in Istrabenzu prišli do premoženja, Banka Slovenije naj preveri, kakšna je bila vloga poslovnih bank pri prevzemih večinskega deleža v družbah Pivovarna Laško in Istrabenz.
Poleg tega naj bi vlada preučila tudi vprašanje zakonitosti postopkov ugotovljene koncentracije kapitala ter s tem povezane koncentracije vpliva na medije. V SDS predlagajo tudi sklep, da državni zbor ugotavlja, da je očitno ogrožena ustavna pravica državljanov in državljank do celovite in objektivne informiranosti zaradi na trgu prevladujoče medijske koncentracije.
Predsednik DZ ima15 dni časa, da skliče izredno sejo
Predlog za sklic izredne seje so poslanci SDS vložili v ponedeljek, tako ima predsednik DZ sedaj 15 dni časa, da izredno sejo DZ skliče.
Lahovnik: Na izredni seji bi morala biti tudi Šrot in Starina Kosem
Poslanska skupina Zares ne nasprotuje izredni seji DZ, na kateri bi med drugim obravnavali problematiko koncentracije kapitala. Zares pa predlaga, da se na sejo matičnega delovnega telesa povabi tudi ključne akterje najodmevnejših spornih prodaj državnega premoženja, kot je na primer Mercator.
Kot je na novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik, stranka Zares poziva SDS, ki je zahtevala sklic izredne seje, da naj na izredno sejo DZ oz. na sejo matičnega delovnega telesa povabi tudi nekdanji državno sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo Andrijano Starino Kosem in predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota.
Kosmova in Šrot bi lahko po navedbah Lahovnika natančneje pojasnila ozadje in cilje prodaje državnih lastniških deležev v Mercatorju in načine političnega prevzemanja nekaterih medijev.
V zgodbi o koncentraciji kapitala v Sloveniji pa ima svojo vlogo tudi Istrabenz
V zgodbi o koncentraciji kapitala v Sloveniji pa ima svojo vlogo tudi Istrabenz. Zato bi po mnenju Zares na sejo morali povabiti generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča, ki je obenem tudi član nadzornega sveta Istrabenza.
Školč: Razprava o koncentracijI kapitala naj ne bo selektivna
Vodja poslanskega kluba LDS Jožef Školč je pozdravil zahtevo SDS po sklicu izredne seje DZ v zvezi s problematiko koncentracije kapitala v Sloveniji v posameznih podjetjih. Ob tem je izrazil željo, "da razprava ne bi bila selektivna, ampak da bi se dotaknila dejavnosti tistih ljudi, ki so odgovorni za delovanje institucij sistema".
Kot je poudaril Školč, "v LDS želijo, da na tej seji nastopi tudi predsednik vlade Janez Janša in pove, o čem so se pogovarjali v njegovem kabinetu, kateri posli so se tam sklepali, kaj je s prodajo Mercatorja ter kaj je z začetkom vplivanja na časopisno hišo Delo". Školč je tudi pojasnil, da so v LDS pripravljeni na razpravi odpreti tudi določena vprašanja v zvezi s podelitvijo različnih poslov. V LDS pa bi - tako Školč - načeli tudi vprašanja, ki so bila po njegovem mnenju potisnjena na stran skupaj z afero "čista lopata".
SLS podpira predlog za sklic izredne seje
V stranki SLS želijo, da do seje pride čim prej in da se nanjo povabi tudi vse ključne akterje najbolj aktualnih primerov prodaj državnega deleža v gospodarstvu. Predlagajo, da se na sejo povabi tudi vse ključne akterje najbolj aktualnih primerov prodaj državnega deleža v gospodarstvu, kot je primer Mercator, in vse osebe, ki so sodelovale na sestanku 12. avgusta 2005 v prostorih vlade, tako s strani vlade kot iz gospodarstva.
"V interesu javnosti in gospodarstva je, da se ta in drugi primeri čim prej raziščejo, v interesu demokracije v Sloveniji pa, da o morebitnih nepravilnostih oz. nezakonitostih odločajo ustrezni pravosodni organi, katerim mora biti zagotovljeno od izvršilne ali zakonodajne oblasti neodvisno delovanje," pravijo v SLS.