Grims: Nekateri mislijo, da so odgovorni Beogradu

Kot je dejal, so v stranki razočarani nad dejstvom, da se nekateri očitno ne zavedajo, da so odgovorni slovenskim volivkam in volivcem, ne pa Beogradu. Grims: Šlo je zgolj za prenos iz enega na drug seznam Grims je vnovič izpostavil, da t.i. izbrisani v mednarodnem pojmovanju izraza to sploh niso, saj je šlo "zgolj za prenos iz enega seznama na drug seznam, nikakor pa ne za odvzem državljanstva". "V Sloveniji so vsem v času osamosvojitve ponudili državljanstvo, samo vlogo je bilo treba dati. Slovenija je edina država na svetu, ki je ravnala tako demokratično in odprto," je dejal.

Kot je pojasnil poslanec SDS, je povod za njegovo izjavo sredina izjava predsednika odbora DZ za zunanjo politiko Iva Vajgla, ki je v Beogradu napovedal, da bodo t.i. izbrisani dobili dokumente in odškodnino. Po njegovih besedah je ta tema za koalicijo očitno na točki, ko jo bodo začeli izvajati, vendar pa bi bilo po mnenju Grimsa pošteno, če bi jo prej napovedali v Sloveniji in to še pred volitvami.

"Že sedaj je vloženih več kot 20 zahtevkov" "Očitno se nekateri vezi z Beogradom nikakor ne uspejo znebiti, počutijo se njim odgovorne in potem hodijo tja napovedovat ključne odločitve," je prepričan poslanec SDS. Glede odškodnin je dejal, da je že sedaj vloženih več kot 20 zahtevkov, najvišji med temi pa krepko presega pol milijona evrov. Če se takšna vsota za odškodnine pojavi v 18.000 primerih, to po njegovih besedah pomeni devet milijard evrov.

Med tistimi, ki zahtevajo odškodnino, je po besedah poslanca tudi oseba, za katero je mogoče s pomočjo televizijskih posnetkov dokazati, da je "bila na čelu tankovske kolone, ki je prodirala proti enemu izmed severnih prehodov pod znakom rdeče zvezde in streljala na civilne objekte, na civiliste in tudi na cerkev". Kot meni poslanec, takšni ljudje po nobeni pravni normi in po nobenem mednarodnem predpisu "ne morejo in ne smejo biti upravičeni do odškodnin". Vajglova napoved pa po Grimsovih besedah napoveduje prav to.

"Edina smiselna rešitev je ustavni zakon" Poslanec je prepričan, da je edina smiselna rešitev ustavni zakon, ki bi vnaprej izločil osebe, ki so sodelovale v napadu na Slovenijo. Poudaril je, da je to rešitev podpiral tudi nekdanji predsednik Janez Drnovšek, nekoč pa tudi sedanji premier Borut Pahor.

Po Grimsovem mnenju je potrebna individualna obravnava, s katero bi se ugotovilo, ali je bila nekomu res storjena krivica "in da se jo poravna". Nihče, ki je špekuliral s slovensko samostojnostjo, pa po njegovo ne more in ne sme biti upravičen do kakršne koli odškodnine.

Grims: Solzave, deloma izmišljene zgodbice Pravilnost načina reševanja problematike s pomočjo ustavnega zakona je po Grimsovih besedah potrdila tudi sedanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Ta je na zaslišanju pred pristojnim odborom izrecno povedala, da je zaradi vprašanja odškodnin prišlo do veliko solzavih zgodbic, ki so bile v delu tudi povsem izmišljene, je pojasnil poslanec SDS.

Jelinčič: Kar hoče vlada narediti, je protislovensko delovanje

Pahorjeva vlada "si je zataknila zanko okoli vratu. Kar hoče narediti, je protislovensko delovanje", je glede izjave Iva Vajgla o izbrisanih dejal predsednik SNS Zmago Jelinčič. "Tisti, ki so bili proti samostojni Sloveniji in niso hoteli državljanstva, bi morali biti kaznovani z izgonom iz države, saj gre za ilegalno bivanje v Sloveniji," meni.

"Kaže, da nas bodo komunisti prodali tako kot leta 1945, saj delajo vse, da bi Slovenija izginila z obličja Evrope," je prepričan predsednik SNS.

Vajgl v pogovorih z Mičunovićem ponovil stališča iz koalicijske pogodbe

Predsednik odbora DZ za zunanje zadeve Ivo Vajgl (Zares) je pojasnil, da je v sredinem pogovoru z Dragoljubom Mičunovićem "mimogrede" povedal, da so se stranke nove koalicije soočile z vprašanjem t.i. izbrisanih ter da so v koalicijski pogodbi "popolnoma jasno povedali, da bo ta vlada uresničila odločbo ustavnega sodišča in to v celoti".

"Odškodnine so stvar zakonodaje" Odškodnine so v tem smislu po njegovo "stvar zakonodaje in stvar predpisov, da se vidi, kdo v Sloveniji ima pravico do takšne odškodnine", je pojasnil Vajgl. Kot je nadaljeval, pa je na dlani, da je sam bil pri poročanju o teh stvareh srbskemu kolegu zadovoljen. Z enakim zadovoljstvom pa je srbskemu kolegu povedal, da so podani vsi pogoji, da se glede tistih ljudi, ki so živeli in delali v Sloveniji, "s socialnim sporazumom med Slovenijo in Srbijo uredi status teh ljudi oziroma njihovih pričakovanj".

Po Vajglovih besedah predstavnika Tanjuga na srečanju ni bilo, pa tudi o kakšnih manjšinah ni bilo govora. Kot je še pojasnil, je bil v Beogradu prisoten kot gost konference na temo Srbija, socialni dialog v regijah in regije v dialogu. Ob tem je obisk srbske prestolnice izkoristil še za pogovore s predstavniki srbskih političnih oblasti in strank. Vajgl je to poudaril, "da ne bi ustvarjal kdo vtisa, da sem se jaz šel v Srbijo pogovarjat o nekem vprašanju," ki je očitno "kamen v želodcu" nekaterim, "ki imajo težave s pravno državo".

Klemenčič: Položaj izbrisanih na MNZ že rešujemo

Položaj izbrisanih na ministrstvu že rešujejo, a je materija tehnično in strokovno zelo zapletena, pojasnjuje državni sekretar na ministrstvu Goran Klemenčič. Zadnja leta politizacije tega problema se je stvar tudi strokovno zelo zapletla, sedaj pa so na ministrstvu od ustreznih organov pridobili vse potrebne podatke ter podali usmeritve, v katero smer naj nadaljnji predlogi in usklajevanja rešitev gredo.

Delo na tem področju poteka, koalicijska pogodba bo v tem delu izpolnjena, poudarja Klemenčič in dodaja, da "ne zaradi koalicijske pogodbe, ampak zato ker je to zaveza Slovenije tako v smislu usod ljudi in predvsem v smislu ugleda Slovenije in pravne države". Odločitev ustavnega sodišča je pač treba spoštovati, opozarja državni sekretar.

Ob tem poudarja, da gredo priprave na ministrstvu trenutno le v smer reševanja statusa ljudi, kar pomeni izdajanje dopolnilnih odločb ter morebiten sprejem novega oz. noveliranje obstoječega zakona. Odškodnine pa iz odločbe ustavnega sodišča ne izhajajo "in to v trenutku ni predmet naših notranjih razprav in priprav".

"Odločbe se bomo držali kot pijanec plota" Tako se bodo na ministrstvu v prvem delu "kot pijanec plota držali odločbe ustavnega sodišča, zato da bo zadeva pravno stala in zoper to rešitev ne bo mogočih kakšnih pravnih sporov, kot je na primer referendum", je še pojasnil državni sekretar.