Gre fiskalno pravilo lahko nazaj k ustavni komisiji?

Potem ko je v torek državni zbor podprl predlog vodje poslanske skupine Pozitivne Slovenije Janija Möderndorferja, da se izredna seja, na kateri bi morali poslanci odločati o zapisu fiskalnega pravila v ustavo z letom 2015, prekine, je zdaj na potezi vlada. Ministrska ekipa bo v prihodnjih dneh pripravila in državnemu zboru predstavila mnenje o postopku vnosa fiskalnega pravila v ustavo ter pripravila elemente izvedbenega zakona.

Vladajoča koalicija se ne strinja z vpisom fiskalnega pravila v ustavo z letom 2015 in se, v primeru, da predlagatelj predloga za sklic izredne seje ne umakne, zavzema za to, da bi fiskalno pravilo vrnili ustavni komisiji ter mu dodali poznejšo letnico vpisa. Takšni rešitvi nasprotujejo opozicijske stranke, najbolj odločno med njimi predlagateljica SDS, v kateri zatrjujejo, da po določbah poslovnika državnega zbora vnovično vračilo fiskalnega pravila na komisijo ni mogoče.

Državni zbor samemu sebi ne more zvezati rok, pravi Cerar Nasprotno, torej da gre fiskalno pravilo lahko nazaj na mizo ustavne komisije, pa meni zunanji strokovni sodelavec državnega zbora za ustavna vprašanja, pravnik dr. Miro Cerar. Cerar je sicer na zaprosilo državnega zbora pripravil strokovno mnenje o tem, ali je glede na poslovniške določbe fiskalno pravilo iz državnega zbora mogoče vrniti k ustavni komisiji.

"Ocenjujem, da gre za pravno praznino v poslovniku, ki jo je treba razlagati po analogiji s podobnim členom, ki velja za predhodno obravnavo. Po mojem je nemogoče, da bi si ustavodajalec predpisal takšno situacijo, v kateri bi pravzaprav samemu sebi onemogočil sprejem ustavne spremembe," je prepričan strokovni sodelavec državnega zbora. Cerar pravi, da bi bilo glede na bistveno spremenjene okoliščine v primerjavi z letom dni nazaj, ko je državni zbor v zadnji fazi na sejo uvrstil fiskalno pravilo, nesmiselno razlagati poslovnik tako, da državni zbor svojemu delovnemu telesu ne more naložiti, da to fiskalno pravilo še enkrat prouči in mu pove, ali je treba letnico spremeniti ali ne.

S takšno razlago se nikomur ne krši ustavna pravica "Državni zbor je ustavodajalec, ustavna komisija pa organ, ki mu pomaga. Zakaj ne bi smel ustavodajalec na tej točki narediti premisleka? Ker ne sme vlagati amandmajev, to je namreč po poslovniku izrecno prepovedano, ima na voljo samo dva izhoda: ali sprejme slabo spremembo ustave, takšno, s katero se sam ne strinja, če meni, da je letnica napačna zaradi poteka časa, ali pa zavrne ustavno spremembo in mora začeti popolnoma nov postopek, enake spremembe pa v tem mandatu ne more več opraviti. Takšna razlaga poslovnika bi bila nerazumna," je prepričan Cerar.

Primer, ko ustavna komisija ravna brez upoštevanja stališča državnega zbora Cerar opozarja še drug primer, ko poslovnik ne predvideva rešitve in obstaja pravna praznina – na položaj, ko ustavna komisija ravna v nasprotju s stališčem državnega zbora o tem, kaj naj napiše. "Nerazumno bi bilo, da državni zbor delovnemu telesu ne bi mogel oporekati in takšnega primera ne bi mogel korigirati," je prepričan Cerar, ki kot primer navaja aktualno spreminjanje referendumske ureditve. "Ta zadeva je v isti fazi kot fiskalno pravilo. Izrecno napisano stališče državnega zbora je bilo, da ustavna komisija v ustavni zakon zapiše, da mora biti pri referendumski spremembi kvorum 25 odstotkov tistih, ki morajo glasovati proti. Ustavna komisija se je odločila za nižji kvorum. In zdaj je predlog ustavne komisije, ki je v državnem zboru v isti fazi kot fiskalno pravilo, v neskladju s stališčem državnega zbora. Če je komisija to utemeljila in se bo državni zbor s tem strinjal, potem je v redu. Kaj pa v primeru, da se državni zbor s tem ne strinja? Ali je zapravil eno leto postopka, ker je sam sebi zvezal roke?" Zadnji primer po prepričanju Cerarja še bolj jasno od prvega dokazuje, da izjema v takšnem primeru mora biti priznana.

Cerar: Z vračilom na ustavno komisijo nikomur ne kršimo ustavne pravice Cerar obenem še poudarja, da se z razlago poslovnika, kot jo zagovarja sam, nikomur ne krši ustavna pravica. "Ne predlagatelju, ne državnemu zboru, ne državljanom. Gre samo za to, da se lahko nujen popravek opravi v zadnji fazi," pravi.

Sicer pa bi bilo določbe poslovnika, ki se nanašajo na razmerje med državnim zborom in ustavno komisijo v primerih spreminjanja ustave, po Cerarjevem mnenju treba ustrezno spremeniti. "Pri pisanju poslovnika je bila situacija, ki je nastala v zvezi z vpisom fiskalnega pravila, po mojem mnenju spregledana. Ravno zato trdim, da je to pravna praznina. Takšni primeri bi morali biti urejeni v poslovniku," je prepričan Cerar.