Sobota,
22. 3. 2008,
12.40

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 22. 3. 2008, 12.40

8 let, 9 mesecev

Grad: V ustavi je kadrovska napaka

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Za normalizacijo delovanja ustavnega sodišča so nujne sistemske rešitve, je ocenil donedavni ustavni sodnik Franc Grad, ki je po le nekaj mesecih dela na ustavnem sodišču odstopil.

Kot je pojasnil za časnik Večer, je "odnos politike do ustavnega sodišča" odločilno pomagal k tej odločitvi.

Odpraviti nekatere absurdne pristojnosti Grad ocenjuje, da bo "za normalizacijo delovanja ustavnega sodišča treba zmanjšati pristojnosti" tega sodišča. Kot pravi, bo treba zožiti dostopnost do ustavnega sodišča, nekatere pristojnosti pa v celoti ali delno prenesti na druga sodišča, zlasti na upravno, predvsem ko gre za odločanje o ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki so nižji od zakona. Nekatere pristojnosti ustavnega sodišča bi bilo po mnenju Grada treba odpraviti, "ker so prav absurdne".

"Ustavne spremembe bodo morale zmanjšati pristojnosti ustavnega sodišča, ki so bile v prvem obdobju po sprejetju ustave nujne, saj brez njih ne bi bilo mogoče tako hitro in učinkovito uveljaviti temeljnih vrednot nove ustave, zlasti ne načel pravne države ter varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin," pravi Grad.

Spremeniti način odločanja Spremeniti pa bi bilo treba tudi način odločanja ustavnega sodišča. "Da bi o najmanj zahtevnih zadevah odločal sodnik posameznik, o težjih senati, na plenarni seji pa naj bi se odločalo le o najzahtevnejših zadevah. Nujno bi bilo spremeniti ustavo v zvezi z načinom volitev sodnikov ustavnega sodišča," je prepričan eden od piscev slovenske ustave.

V ospredju politična merila in ne strokovna

Grad meni, da je tudi to, kako politika dojema sodstvo, gotovo vplivalo, da je vse težje dobiti za to delo najboljše pravnike, ki bi bili primerni za to sodišče. "Glavni razlog za takšno stanje je po mojem mnenju način postavitve ustavnih sodnikov, ki jih pri nas v celoti voli državni zbor, kar nujno pomeni, da stopajo v ospredje politična merila za izvolitev, ne pa zgolj strokovna," je dejal Grad.

Po njegovem mnenju bi bilo morda še najbolj smotrno slediti nekaterim vzorom, "ko parlament imenuje le tretjino ustavnih sodnikov, druga dva dela pa šef države in najvišja sodišča. Seveda pa bi tak način volitev terjal spremembo ustave."

"Gre za sistemsko napako v ustavi." "Državni zbor je pač politično telo in od njega ni mogoče pričakovati, da bo odločal kako drugače kot politično. Gre za sistemsko napako v ustavi, ki velja tudi za večino drugih kadrovskih pooblastil državnega zbora in ki je mogoče imela svoje razloge ob sprejemanju ustave, jih pa že davno ni več," je ocenil Grad.

Problematičen odnos politike Odnos politike do ustavnega sodstva je sploh problematičen, kar se nanaša zlasti na dejstvo, da se odločbe ustavnega sodišča ne izvršujejo dosledno, nanaša pa se tudi na položaj ustavnega sodišča in sodnikov, še meni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti.

"Ustavno sodišče ima daleč največ opravka z ustavnimi pritožbami, ki prihajajo v čedalje večjem številu. Zaradi tega vse manj deluje kot normalno ustavno sodišče, vse bolj pa kot nekakšno nadvrhovno oz. nadvišje sodišče, ki ga ljudje, odvetniki in sodišče vse bolj pojmujejo kot takšno, čedalje bolj pa se izgubljata njegova temeljna funkcija in pomen," pravi Grad.

Za spoštovanje ustavnih pravic v sodnih postopkih bi morala po njegovem mnenju skrbeti redna sodišča, na čelu z vrhovnim sodiščem kot najvišjim sodiščem v državi. Temeljna funkcija ustavnega sodišča pa je, da skrbi za spoštovanje ustave pri delovanju najvišjih državnih organov, predvsem pri izvajanju zakonodajne funkcije. "Naše ustavno sodišče ima vse večje težave s tem, kaj je njegova temeljna funkcija in kaj ni," še meni Grad.