Začetek konca krize je normalizacija na medbančnem trgu, ki se bo pokazala z zoževanjem razponov med obrestno mero ECB in medbančnimi obrestnimi merami, je za Sobotno prilogo dejal Mitja Gaspari.
Druga stvar je zmanjševanje razlike med donosi vrednostnih papirjev podjetij in države, ki kaže morebitno oživljanje kreditiranja v realnem sektorju. Odvisno pa bo tudi od psihologije ljudi in podjetij, ali bodo pripravljeni trošiti ali ne, je pojasnil Gaspari.
Najslabši možni scenarij bi bila stagdeflacija
Slovenija bo letos po njegovih besedah dosegla gospodarsko rast med 0 in 0,5 odstotka do 1 ali 1,5 odstotka. "Če bo tako, bomo lahko zadovoljni," je dejal Gaspari. Deflacije letos ne bo, v Evropi bo inflacija okoli enega odstotka, v Sloveniji pa povprečno okoli dveh odstotkov. Najslabši možni scenarij bi bil po njegovem mnenju negativna spirala oz. stagdeflacija (gospodarska stagnacija in deflacija op. p.), kar bi bilo pravo ponavljanje 30. let prejšnjega stoletja.
Gaspari kot dobro ocenil Janševa davčno reformo
Gaspari med potezami Janševe vlade kot dobro ocenjuje izvedbo davčne reforme, slabo pa je to, da zniževanja davčnih stopenj ni spremljala prilagoditev javnofinančnega trošenja. "Če bi izvedli tudi pokojninsko in zdravstveno reformo, kakovostnejšo uporabo evropskih kohezijskih sredstev itd., bi bila reforma ena boljših v Evropi v zadnjih letih. Tako pa je v bistvu reforma z napako," je dejal.
Težava je v tem, opozarja, da je bil akumulirani presežek v času vzgona premajhen, da bi se sedaj, v prehodu v slabši ciklus, lahko primanjkljaj brez večjih težav ustavil pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Ob sprejetem svežnju kriznih ukrepov je verjetnost, da bomo dosegli tri odstotke, velika, je pojasnil.
"Problem so stroški zaradi močne izvozne usmerjenosti"
V Sloveniji po njegovem mnenju ni osnovni problem trošenje, ampak stroški zaradi močne izvozne usmerjenosti, je poudaril minister. Pri sprejemanju ukrepov je zato vlada skušala vplivati na zmanjševanje stroškov delovne sile ob morebitnem zniževanju naročil ter nuditi pomoč pri izvoznem poslovanju, da ne bi nastopila izguba zunanjih trgov.
Ukrep linearnega zniževanja prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje, ki ga je zagovarjal Gaspari, ni dobil zadostne podpore. Gaspari zaradi tega ni nezadovoljen, je pa to po njegovi oceni zamujena priložnost. "Vlada je kolektivni organ. Kdor misli, da bo v njej uveljavljal izključno lastne ideje, naj se raje ukvarja s čim drugim," je dejal.
"Vlada se zavzema za dialog s socialnimi partnerji"
Opozoril je na nujnost začetka postopkov za dodatne prilagoditve na področju zdravstvenega, pokojninskega in plačnega sistema v javnem sektorju, kjer se vlada po njegovih besedah zavzema za dialog s socialnimi partnerji. Jasno pa je, je dejal, da je dogovorjena rast plač (10 oz. 11 odstotkov) previsoka s stališča gospodarskih aktivnosti in fiskalnih zmožnosti, če bo nominalna rast bruto domačega proizvoda (BDP) znašala štiri odstotke.
Potrebne bodo še bolj rigorozne spremembe
Vlada pripravlja rebalans proračuna za leto 2009, še bolj rigorozne spremembe pa bodo po Gasparijevih besedah morda potrebne za leti 2010 in 2011. Z rebalansom bo potrebno linearno znižati rasti porabe, je dejal minister, nekaterim programom bodo omogočili hitrejšo rast, drugi pa bodo nominalno stagnirali.
Gaspari je glede morebitnih posredovanj vlade pri pomoči nekaterim podjetjem ponovil, da bo glede Mercatorja proti, če bi vlada odločala o tem, ali bi šla v morebitni odkup, saj za to ne vidi nobene potrebe. "Enako velja tudi za Istrabenz ali Pivovarno Laško," je dejal.
Postopek izbire predsednika uprave NLB narejen z napačnimi koraki
Razgrnil je tudi svoj pogled na izbiro novega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Draška Veselinoviča. Izbora ne želi komentirati, a tudi sam je bil eden tistih, ki so bili nezadovoljni. Po njegovem mnenju je bil namreč postopek izbire narejen z napačnimi koraki. Sam zagovarja sklic izredne skupščine, imenovanje strokovno podkovanega nadzornega sveta ter izbiro kandidatov z možnostjo mandatarstva.
Upa na skorajšnjo uvedbo praks, ki jo prinaša oblikovanje kadrovsko-akreditacijskega sveta (Kas), v podjetjih, kjer ima država svoje deleže. Poleg Kasa je med prednostnimi nalogami izpostavil oblikovanje nove nadzorne ustanove na področju bančnega sistema in agencije za javna naročila, okrepljeno upravljanje z državnim in javnim premoženjem ter krepitev javno-zasebnega partnerstva.
2
