Gajšek: Ljubljana bo še vedno Ljubljana

Načelnik oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek je v pogovoru za STA zatrdil, da bo Ljubljana še vedno Ljubljana. Omenjena dokumenta bosta nadomestila veljavni dolgoročni plan občine, ki je bil sprejet leta 1989, ter ga vsebinsko in tehnično prilagodila zahtevam časa. Na MOL so v zadnjih letih prejeli več kot 6000 pobud za spremembo namembnosti ali spremembo pogojev posameznih parcel, pred letom dni pa je MOL predstavila tudi Vizijo 2025. Vse to so poskušali upoštevati pri pripravi novih prostorskih aktov Ljubljane, ki bodo javno razgrnjeni od 22. aprila do 30. maja.

Kateri so glavni poudarki dokumentov? Kaj se bo v prihodnjih nekaj letih najbolj poznalo na podobi mesta?

Ta plan bo predvsem omogočil stanovanjsko gradnjo, kar pomeni, da bo kar naenkrat veliko površin, ki so primerne za stanovanjsko gradnjo. To je močan moment, da se izboljša sedanja struktura. Sedanji stavbni fond ni najboljši in višji standard pomeni željo po drugačni obliki bivanja. Pomembno pa je tudi, da se omogoči dostojno stanovanje za različne sloje prebivalstva, saj se je s tržnim gospodarstvom začelo socialno razslojevanje.

Drug zelo pomemben moment pa je gospodarski razvoj. Ljubljana ima izreden potencial. V mestu je 56.000 študentov in diplomantom moramo omogočiti, da se tukaj zaposlijo. Zato je velik poudarek dan poslovnim conam. Pri čemer moram omeniti tudi Tehnološki park Ljubljana. To si predstavljam kot presečno množico znanja, t.j. univerze in pa gospodarstva. Tehnološki parki lahko predstavljajo izjemen zagon bodočemu gospodarskemu razvoju.

Tretja stvar je promet. Načrtujemo razširitev vseh vpadnic, pri čemer bodo na novih pasovih striktno vozili samo avtobusi in taksiji. Ko bo za celotno statistično regijo Ljubljanske urbane regije znano, na kakšen način bo potekalo omrežje javnega prometa, se bomo tudi odločili, kakšna bodo ta vozila. Izrednega pomena pa je tudi povezava z morjem, se pravi z Luko Koper in z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana.

Z novimi prostorskimi akti ste si kot enega od ciljev zadali zgostitev pozidave. Kje pričakujete, da se bo to najbolj poznalo?

Pri odgovoru si moram pomagati z dvema dejavnikoma urbanističnega koncepta. Prvi element je ta, da moramo Ljubljano do konca urbanizirati. Če pogledamo prostor Ljubljane znotraj avtocestnega obroča, lahko ugotovimo, da je v mestnem jedru ob cestah bodisi izrazito degradiran, bodisi, da je ostal na ravni na pol porušenih objektov iz 19. stoletja ali zapuščenih in slabo vzdrževanih objektov, ki so bili kupljeni samo zaradi špekulacij in se z njimi nič ne zgodi. Dokončati moramo urbanizacijo v dobrem smislu. To pomeni, da se uskladijo vsi posamični interesi in se znotraj avtocestnega obroča vseh osem vpadnic iz cest spremeni v avenije oz. bulvarje.

Drugi element pa je preobrazba degradiranih območij. To pomeni, da se v posamičnih, bolj ali manj degradiranih mestnih predelih začne prenova. Gradnja garažnih hiš, ki tako buri duhove v Ljubljani, je pravzaprav del tega koncepta. Na posamičnih delih mestnega jedra načrtujemo gradnjo garažnih hiš, ki bodo obstoječo množico avtomobilov, ki so zaparkirali mestno jedro, prestavili pod zemljo. Dejstvo je, da je to klasičen primer reševanja problema parkiranja v starih mestnih jedrih. Kongresni trg, Tromostovje, Vodnikov trg in Stara Ljubljana pa bodo namenjeni pešcem in kolesarjem. Omogočiti je treba še dostavo in intervencijsko vožnjo.

Obeta se gradnja stolpnic, ki bo spremenila podobo mesta. Kako bo torej izgledala Ljubljana, ko se bo začel uresničevati začrtan prostorski plan?

Predvsem je naše ključno izhodišče, da mora še naprej izgledati kot Ljubljana. To pomeni, da se moramo najprej vprašati, kaj nam pomeni Ljubljana in kako izgleda Ljubljana. Menim, da je trenutno v Ljubljani v bistvu več Ljubljan. Ob Ljubljanici in okoli gradu imamo srednjeveško mesto, ki ima svojo identiteto. Imamo mesto baroka in klasicizma. Imamo Ljubljano Maksa Fabianija, Plečnikovo Ljubljano, Ravnikarjev kompleks Trga Republike, kvalitetne soseske, nastale po drugi svetovni vojni ...

Iz vseh teh Ljubljan moramo ob upoštevanju identitete, izgleda in kvalitet, ob upoštevanju načel oblikovanja in funkcioniranja mesta narediti načrt za Ljubljano vseh Ljubljan, za glavno mesto države in za pomembno evropsko metropolo. Če mesta ne načrtujemo celovito, je spontan razvoj slab. Mnogi kritizirajo plan, tudi urbaniste. Ampak naše delo je pač takšno, da ne moremo upoštevati vseh posamičnih interesov, upoštevati moramo predvsem skupne interese in javni interes.

Temeljni koncept je, da bo Ljubljana še vedno Ljubljana, ampak v smislu nove kvalitete. Seveda se v mestu lahko postavijo tudi stolpnice, ampak samo na določenih lokacijah. Stolpnica na primer ne sme imeti negativnih vplivov na človekovo okolje in ne sme uničevati mestnih vedut. Naloga urbanista je, da dela plan za celotno območje mestne občine in za vse prebivalce. Urbanist si ne more privoščiti ekskluzivističnega stališča, na primer, jaz pa ne hodim kupovati v BTC.

Kakšne rešitve še predvidevate na področju prometa?

Jasno stališče MOL je, da je treba dokončno razrešiti problem ljubljanskega železniškega vozlišča, kar pomeni tudi poglobitev železnice. To ni samo Ljubljanski, to je tudi slovenski problem. Ker pa je Ljubljana vozlišče V. in X. transevropskega prometnega koridorja, je ljubljansko železniško vozlišče tudi evropski problem. Problem je v tem, da je za načrtovanje železniške infrastrukture pristojna država, ki pa še sploh ni začela s postopkom državnega lokacijskega načrta. Hkrati je projekt izjemno drag. Po grobih ocenah bi poglobitev na širšem območju stala več milijard evrov. Manjša poglobitev, ki je nujno potrebna, da železnica ne predstavlja ovire urbanizaciji in življenju v mestu, je pa vredna več kot eno milijardo evrov.

Degradirana območja, ki jih želite spremeniti z gostejšo pozidavo in spremembo namembnosti, pomeni selitev proizvodne in gospodarske dejavnosti iz središča mesta. Kam dokumenta umeščata to dejavnost?

Ocenjujemo, da je selitev proizvodnje iz mest normalen proces. To se dogaja na Šmartinski cesti, na Poljanah. Center mesta širimo proti vzhodu. Od nove ceste Njegoševa-Roška, od prvega mestnega obroča proti vzhodu do dolenjske železnice. Tukaj je prvi primer urbane prenove. Tri akademije so že umeščene na to območje. Tukaj so že kvalitetni primeri stanovanjske gradnje. Z ministrstvom za zdravje smo se pogovarjali, da bi tukaj bila lokacija za Klinični center II, ob zelo dobri dostopnosti in zaključenem cestnem obroču. Glede Šmartinske ceste pa bi opozoril, da se je Partnerstvo Šmartinska uspešno začelo z mednarodnim urbanističnim natečajem. V komisiji prav zdaj začenjamo z delom in smo zadovoljni s prispelimi rešitvami. Pri tem je pomembno, da se industrija seli ven, tukaj pa načrtujemo mesto bivanja, dela, rekreacije, kulture, zabave, tudi mesto kupovanja. Skratka, mesta v malem.

Načrtovali smo dve, tri velike nove poslovne cone v smeri severovzhoda. Locirane so ob zelo dobri prometni dostopnosti, tudi ob železnici. V teh novih poslovnih conah bi se morale najti lokacije razmeroma poceni komunalno opremljene zemlje za mala in srednja podjetja, seveda pa tudi za večja podjetja. Poudarjam, da lahko mesta in regije za takšne projekte za komunalno opremo pridobijo nepovratna sredstva iz Evropske unije.

Kam pa ste umestili zelena območja, parke, vrtičke?

Ljubljana je še vedno zelo zelena, 40 odstotkov teritorija MOL je še vedno gozd. Dokumenta ohranjata zelo veliko prvih območij kmetijskih površin, čeprav hkrati načrtujemo velike posege na prva območja kmetijskih površin, ampak znotraj avtocestnega obroča. Ohranjajo se zeleni klini z vzhoda preko Golovca na grajski hrib, kar je absolutno zaščiteno. Z zahodne strani so zaščiteni Polhograjski dolomiti, Rožnik in Tivolski hrib s parkom Tivoli. Izjemno dobro zaščiteno pa je tudi Barje, razen v primeru odlagališča odpadkov.

V osnutku pa so opredeljene tudi površine za vrtičke, in sicer kot večje površine in kot možnost začasne rabe vrtičkov. Vrtičkarstvo je izredno pomembna dejavnost, kot rekreacija in kot možnost pridelave hrane. Vendar pa mora biti primerno umeščena in urejena. Lokacije so razporejene na obrobju mesta in so lahko dostopne.

Plan do leta 2027 predvideva smele rešitve tudi glede Save in Ljubljanice. Ste jih umestili v prostorske akte?

Velik poudarek smo dali vodi. Vedno je bil problem, da Ljubljana ni našla stika z reko Savo. Zavzemamo se za izgradnjo verige hidroelektrarn na srednji Savi, kar pomeni rabo obnovljivih virov energije. Poleg tega pa je območje ob reki Savi izredno degradirano. Tukaj na črno odlagajo odpadke, na lokaciji za vrtičke pa so nelegalno postavljene stanovanjske stavbe, urbanizacija se širi neplanirano ... Na obeh bregovih Save želimo narediti prostor energetske izrabe reke, ki pa bo hkrati krajinsko urejen zeleni prostor za šport in rekreacijo.

Poleg tega zelo resno načrtujemo možnost plovbe po Ljubljanici, Gruberjevem prekopu in tudi po Iščici. To je akvatorij Ljubljane. Mogoče preveč mačehovsko obravnavan. Ljubljanica je bila vedno plovna reka, že od Argonavtov naprej. Ob tem moram poudariti še poplavno ogroženost Ljubljane. Na celotnem južnem območju mesta je nevarnost poplav. Zato je zelo pomembno, da se naredijo zadrževalniki in razlivne površine ob Malem grabnu in Gradaščici. Mnogokrat so te površine v sosednjih občinah, ki morajo razumeti, da lahko samo na ta način zavarujemo južni del Ljubljane pred poplavami.

Mestni svet bo v ponedeljek obravnaval dopolnjena osnutka novih prostorskih aktov Ljubljane, nato pa bosta dokumenta do 30. maja tudi javno razgrnjena.

Vsi občani, podjetja in interesne skupine imajo možnost, rekel bi celo dolžnost, da v času javne razgrnitve od 22. aprila do 30. maja dajo pripombe na oddelek za urejanje prostora. Pri izdelavi dokumentov sodeluje urbanistična stroka, preko 100 strokovnjakov različnih profilov. Strateški prostorski načrt izdeluje Urbanistični inštitut RS, izvedbeni prostorski načrt Ljubljanski urbanistični zavod, okoljsko poročilo pa podjetje Oikos iz Domžal. S strani MOL projekt koordinira Tomaž Souvan z oddelka za urejanje prostora. Na podlagi pripomb na razgrnjena osnutka dokumentov bomo pripravili predlog, ki naj bi bil dokončno sprejet prihodnjo zimo.