Parlamentarni odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnaval novelo zakona o financiranju občin, ki jo državni zbor obravnava po skrajšanem postopku.
Po skoraj štiriurni razpravi so sejo ob glasovanju o dopolnilih zapustili člani odbora iz vrst SD, LDS in Zares, ki imajo ob predlagani vsebini novele pomisleke.
Žagar: Novela sledi odločbi ustavnega sodišča
Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar je uvodoma poudaril, da predlagana novela v celoti sledi odločbi ustavnega sodišča. Predlagane rešitve temeljijo na razlagi tako načela finančne avtonomije lokalnih skupnosti kot lokalne samouprave, socialne države in načela enakosti pred zakonom. Občinam naj bi pripadlo 54 odstotkov dohodnine. Od tega naj bi 70 odstotkov vseh sredstev šlo posameznim občinam za zagotavljanje izpolnjevanja njihovih nalog, preostanek pa bi namenili za medobčinsko solidarnost. Občinam, ki iz teh sredstev ne bi pokrile primerne porabe, bi država dodelila potrebno finančno izravnavo.
Novela po Žagarjevo uvaja tudi rešitvi, ki nista povezani z odločbo ustavnega sodišča. Tako novela opredeljuje okoljske dajatve kot namenske prihodke občin. Občine se po novem ne bodo mogle zadolževati za več kot šest odstotkov realiziranih prihodkov, v kar niso vštete hipoteke in zadolževanje pravnih subjektov, katerih ustanoviteljica je občina sama.
Trofenik: Zakon skuša obiti odločbo ustavnega sodišča
Vili Trofenik (Zares) je menil, da skuša zakon obiti odločbo ustavnega sodišča. V vladni službi za lokalno samoupravo so odločbo ustavnega sodišča prebrali, kot jim je ustrezalo, je prepričana tudi njegova poslanska kolegica Cveta Zalokar Oražem. V Zares menijo, da podatek, da bi občinam odstopili 54-odstotno dohodnino, ne drži. Pojasnjujejo, da ne gre za vir, "ki bi pritekel na žiro račun občine, pač pa gre zgolj za obračunsko tehniko, ki bo občinam omogočila 'dotacije' iz državnega proračuna". Kot je poudarila Zalokar Oražmova, pa avtonomni lastni viri niso nekaj, kar "da država".
Kot ugotavljajo v Zares, se v zakonu skriva antiurbana politika, saj zapisana formula primerne porabe daje prednost ruralnim območjem in ne meri realno nastalih stroškov. Pogrešajo tudi dodatne vire, med katerimi je Trofenik omenil deleže trošarin od tobačnih izdelkov, alkohola, električne energije.
"Sram me je, da glavno mesto toži državo"
Zalokar Oražmova je poudarila, da se z zakonom povzroča spor med občinami zaradi načina, kako se "interpretira solidarnost". Po njenem bi morala biti interpretirana na način, da država nekaj da iz "lastnega žepa", ne pa da jemlje tistim, ki ustvarjajo lastne prihodke, in to prerazporeja. "Mene je sram, da glavno mesto toži lastno državo," je dodala. Zato so v Zares pripravili dopolnila; ob črtanju nekaterih členov bi med drugim spremenili formulo za izračun primernega obsega sredstev za financiranje primerne porabe občin.
Spremembe je pri omenjeni formuli predlagal tudi Bojan Kontič (SD), in sicer, da bi v izračunu upoštevali še faktor dodatnih nalog, ki jih imajo v praksi večji urbani centri. Solidarnost do šibkejših okolij bi ohranili, a ne predvsem na račun večjih središč. Tako bi verjetno nastal določen izpad sredstev za izravnavo, kar bi morali pokriti iz državnega proračuna, je pri tem pojasnil Kontič, ki je predlagal še nekatere popravke na področju ureditve zadolževanja občin.
"Zagata, kaj je avtonomni vir"
Milan Petek (LDS) je soglašal z dopolnili Zares, saj je prepričan, da so "izhod iz tega, da ne kršimo odločbe ustavnega sodišča". Samostojnosti občin pri takšnem kontekstu zakona po njegovih besedah ni, čeprav se zaveda zagate, ki nastane ob vprašanju, "kaj je avtonomni vir".
Franc Pukšič (SDS) je po drugi strani prepričan, da bi se s podporo dopolnilom vrnili "na stara pota" in oddaljili enakost pred zakonom večjemu delu občin. "Končno imamo takšno zakonodajo, ki še dodatno vzpodbuja razvoj v teh okoljih," je menil.
Marjan Drofenik (SLS) je poudaril, da je "rahlo zgrožen, ko se skuša na znanstveni osnovi ukiniti neko solidarnost med občinami", saj že ustava govori o tem, da moramo imeti vsi nekatere primerljive osnove, vsaj v šolstvu, zdravstvu, celi vrsti socialnih zadev.
Mikolič: Sedaj bolj enakomerno porazdeljena finančna sredstva
Martin Mikolič (NSi) pa je opozoril, da bi brez rešitev na področju financiranja občin, ki so bile pripravljene v tem mandatu in so bolj enakomerno porazdelile finančna sredstva občinam, večina občin bila finančno podhranjena. Da je sedaj veljavna rešitev za večino občin primernejša in pravičnejša, je soglašal tudi predstavnik državnega sveta Darko Fras. DS po njegovih besedah podpira tudi novelo.
Minister Žagar je v odgovorih na očitke zagotovil, da so sledili sorazmernosti financiranja nalog in da so vse mestne občine pridobile v primerjavi s prejšnjo rešitvijo, razen glavnega mesta, ki pa ima poseben zakon o glavnem mestu. Z rešitvami so znotraj možnih virov sledili odločbi ustavnega sodišča, je zagotovil.
Zaradi nezadovoljstva člani odbora zapustili sejo
Ob glasovanju o dopolnilih je prišlo do zapleta, saj so člani odbora iz Zares, LDS in SD po prvih glasovanjih in zavrnitvi dopolnil sejo zapustili. Nezadovoljni so bili namreč s potekom seje, pa tudi vodenjem Franca Jazbeca (SDS); Trofenik je namreč omenil kršenje poslovnika in preprečevanje diskusije, Petek pa je dodal, da je razprava pokazala, da noben njihov argument ne pade na plodna tla. Odbor je v nadaljevanju potrdil nekaj dopolnil štirih koalicijskih poslanskih skupin, med njimi tudi zvišanje obsega možnega zadolževanja občin s šestih na osem odstotkov.
2
