Fides pred petkovo izredno skupščino čaka na vlado

A pogajalski strani se nista zbližali. Predsednik sindikata Konrad Kuštrin pred izredno skupščino pričakuje, "da bo kdo dvignil telefon in se želel pogovarjati". Po srečanju glavnega odbora sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides z ministrom za javno upravo je Kuštrin ocenil, da kar koli se bo že zgodilo, se bo še v aprilu. Virant: Še vedno računam na to, da je kompromis možen "Vlada podpira osnovne usmeritve Fidesa, predvsem diferenciacijo med zdravniškimi delovnimi mesti različne zahtevnosti, torej da bi imele zahtevnejše specializacije višjo plačo in da bi tisti zdravniki, ki delajo v težjih pogojih, imeli višje plače," je po srečanju s sindikalisti dejal Virant. "Kljub razpravi še vedno računam na to, da je kompromis možen in da se lahko najdemo nekje na sredini med vladnim in sindikalnim predlogom," je ocenil Virant.

Bi lahko prišlo do t.i. domino fenomena?

Dodal je, da ima vlada pri dvigovanju zdravniških plač "zelo jasno postavljen okvir: plače se ne smejo zvišati tako, da bi bile zaradi finančnih posledic ogrožene pravice bolnikov," je poudaril Virant. Kuštrin je na to ministrovo trditev odgovoril, da "če je to težava, potem težave ni." Po njegovih besedah se v zdravstvu obrača toliko denarja, da ta razlika med njihovimi zahtevami in vladno ponudbo ni tako velika. "Bojim se, da je morda večja težava to, da bi prišlo do t.i. domino fenomena - da bi tudi drugi pričakovali višje plače. Vendar je to že političen problem."

Kuštrin: Fidesova pogajalska skupina ni problematična "Če do drugega prepričanja minister na današnjem srečanju ni prišel, je prišel vsaj do tega, da ni Fidesova pogajalska skupina problematična oz. da ne razume ali noče sprejeti vladne ponudbe. Ampak da je iz prve roke slišal, kakšni so delovni pogoji zdravnikov na terenu, oziroma o pomanjkanju zdravnikov in velikem prilivu zdravstvenih storitev. In da je čas do petka v bistvu dober čas za trezen razmislek o tem, kaj bomo naredili," je ocenil Kuštrin.

Stavka je najmanj prijeten izhod

Po Kuštrinovih besedah je namen petkove izredne skupščine sindikata, "da slišimo predloge s strani članstva. Ponudili jim bomo tri do štiri možnosti in kolegi se bodo odločili, kako naprej. Gotovo se tako vlada kot mi zavedamo, da je stavka najmanj prijeten izhod in nihče se te možnosti ne veseli. Je pa v primeru, da argumenti ne bodo prevladali, to vse, kar nam, sindikatu, ostane."

O možnostih, ki jih vidijo v sindikatu, pa je Kuštrin povedal: "Ena izmed njih je, da sprejmemo vladno ponudbo, kar pa ne verjamem, da se bo zgodilo. Druga možnost je vztrajati pri naših zahtevah. Tretja je, da se po obsegu dela izenačimo s tistimi v javnem sektorju, ki se z nami primerjajo. Najbolj ekstremna pa je, da izstopimo iz javnega sektorja, ki pa pomeni večji potres kot stavka," je dejal Kuštrin.

Poredoš: Nekega kompromisa še ne bo v zelo kratkem času Predsednik zdravniškega društva Pavel Poredoš, ki je prav tako sodeloval na današnjem srečanju, je sicer ocenil, da "nekega kompromisa še ne bo v zelo kratkem času". Opozoril je tudi na veliko nezadovoljstvo, ki vlada v zdravništvu zaradi nizkih dohodkov in predvsem velikih obremenitev. Po njegovih besedah se je javno zdravstvo v nekaterih delih že začelo "sesuvati" in "treba bo začeti reševati urgentno z dodatnimi oblikami nagrajevanja". Tu je Poredoš izpostavil podjemne pogodbe.

"Omogočiti, da imajo zdravniki, ki delajo v javnem sektorju, možnost dodatnega dela"

"Škoda je, da intelektualni potencial, ki je v bolnišnicah in na klinikah, odhaja, ker si s tem, ko hodijo k zasebnikom ali v tujino, popravljajo materialni položaj," je opozoril Poredoš. Glede tega je predsednik zdravniškega društva ocenil, da bi se določene zaplete dalo rešiti tudi mimo zakona in omogočiti, da imajo zdravniki, ki delajo v javnem sektorju, možnost dodatnega dela ter da so za to ustrezno nagrajeni.

Bolje, kot da denar odteka v zasebna podjetja" Virant pa je glede podjemnih pogodb dejal, da "kakor koli se zdravnike plača, v vsakem primeru so plačani iz zdravstvene blagajne. S tem ne rešimo ničesar". Kot je pojasnil, podjemnim pogodbam kot "neki skrajni možnosti" - v primeru, ko ustanova ne uspe privabiti zdravnika v redno delovno razmerje - ne nasprotuje. Podpirajo pa rešitve, s katerimi bi tržna dejavnost ob redni dejavnosti ostala v javnih zavodih in bi se zdravnikom "spodobno plačala. Bolje, kot da denar odteka v zasebna podjetja".