Jutri se bodo v celjskem Tehnopolisu predstavili ustanovitelji zveze Feniks, v okviru katere so moči združili sindikati uniformiranih in pooblaščenih uradnih oseb.
"Naš sindikat je bil pobudnik, moram pa reči, da smo pri predstavnikih ostalih sindikatov takoj naleteli na pripravljenost združitve," je za SiOL pojasnil Zoran Petrovič, predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS). Pod skupno streho so se tako združili SPS, Sindikat carinikov Slovenije (SCS), Sindikat ministrstva za obrambo (SMO), Konferenca sindikata Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Sindikat vladne agencije Slovenije (SVAS).
Ključni stebri za delovanje države
Zvezo Feniks sestavljajo torej reprezentativni sindikati, ki predstavljajo več kot 20 tisoč pooblaščenih uradnih, uniformiranih in drugih javnih uslužbencev. Poklici, ki so združeni v zvezo Feniks, so ključni stebri za delovanje vsake države, zato je za normalno delovanje države in raven varnosti državljanov toliko pomembneje, da je njihov položaj primerno urejen, so zapisali v sporočilu za javnost.
Ustanovitev zveze Feniks je odgovor uniformiranih in pooblaščenih uradnih oseb v Sloveniji na njihov neurejen položaj in nespoštovanje stavkovnega sporazuma, ki ga je vlada s sindikati podpisala 13. oktobra 2010. "Ključni problem za policijo sta kolektivna pogodba in pa uveljavljanje zakona o policiji, ki je zdaj v medresorski obravnavi," je pojasnil Petrovič.
Prepovedi članstva v političnih strankah
Vlada se je s tem sporazumom med drugim zavezala ponovno urediti tudi vrednotenje nezdružljivosti dela uniformiranih in pooblaščenih uradnih oseb – gre za vrednotenje omejenih pravic in prepovedi, kot so opravljanje dodatnega dela, prepovedi članstva v političnih strankah, še piše v sporočilu. "Vlada bo v tej zvezi morala sprejeti odločitev, ali te omejitve odpraviti ali pa jih ustrezno ovrednotiti. Zveza Feniks je pripravljena na socialni dialog, razumne rešitve, vendar bomo vsako nadaljnje zavlačevanje šteli za kršitev socialnega dialoga in stavkovnega sporazuma ter bomo pripravljeni odgovoriti z najbolj ostrimi oblikami sindikalnega boja," pravi Petrovič.
V zvezi bo veljalo načelo enakopravnosti zastopanja, jutri pa bodo izbrali enega, ki bo na čelu zveze eno leto. "Delovali bomo v skupnem interesu, seveda pa lahko vsak sindikat deluje po svoje, vendar ne v nasprotju s tem, kar je bilo sprejeto na zvezi," je še pojasnil Petrovič.
Cariniki tudi po schengenu ne bodo brez dela
Carinike muči reorganizacija carinske službe, sploh ker se obeta prihodnost brez schengenske meje. Da bi ostali brez dela, pa sindikalista carinikov Dušana Pečnika ne skrbi: "S prevedbo plačnega sistema smo bili deležni prepovedi omejitve opravljanja drugega dela, vsi dodatki so zdaj všteti v plačo, ki pa zaradi tega ni narasla. Da bi po ukinitvi schengena ostali brez dela, se ne bojimo, saj se nam obetajo izterjave, nadzor nad delom na črno. Poleg tega smo edini, ki krepko zmanjšujemo število zaposlenih, ker se držimo kadrovskega načrta."
Vojaki v petih tožbah zoper državo
Tudi vojaki imajo težave s prevedbo plačnega sistema. Kot je znano, je na delovno in socialno sodišče pretekli mesec romala že peta skupna tožba vojakov zoper državo. Vojaki si želijo urediti socialni položaj, je pojasnil Petrovič, pa tudi status po 45.letu. Težava je tudi to, da je vlada njihovo plačo določila na podlagi vladne uredbe.
Glede sodelovanja z vlado so optimistični, saj je bil odziv vlade po Petrovičevem mnenju hiter, 11. maja pa se jim že obeta skupni sestanek s predsednikom vlade in pristojnimi ministri.
4
