Faze, ki pripeljejo otroka do zdrave odrasle osebnosti

Razvoj otrokove osebnosti poteka v posameznih fazah, za katere so značilne različne razvojne potrebe. Če so te potrebe zadovoljenje, se lahko razvojni proces nemoteno nadaljuje in pripelje do zrele odrasle osebnosti, v svojem prispevku piše specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka Bojana Moškrič in ob tem navaja različne faze otrokovega razvoja.

Oralna faza Prvo fazo otrokovega življenja imenujemo oralna faza, saj otrok doživlja osnovno ugodje ob hranjenju. Hrana namreč otroku zagotavlja, da je sprejet.

Analna faza V drugem in tretjem letu starosti se veča otrokova samostojnost v raziskovanju sveta in otrok stopi na pot socializacije. V tem obdobju se med drugim oblikujejo temelji za občutek lastne vrednosti, zasnovan pa je tudi način za sprejemanje in podrejanje pravilom. Po psihoanalitični teoriji gre za analno fazo v razvoju osebnosti.

Falična faza V obdobju četrtega in petega leta otrokovega življenja psihoanalitična teorija govori o falični ali urogenitalni fazi v razvoju osebnosti ali tudi o obdobju ojdipove krize. V tem času stopi v ospredje otrokovo ozaveščanje o razlikah med spoloma in poudarjeno zanimanje zanje. Otrok v tem času že lahko sprejema in kritično preverja stvarnost ter zaznava razlike v besedah in dejanjih.

Latenca Od konca šestega leta pa do začetka pubertete, v obdobju, ki ga strokovno imenujemo tudi latenca, lahko otrok, ki je do zdaj varno prehodil vse dozdajšnje faze razvoja in izpolnil njihove razvojne naloge, svojo energijo usmeri v odnose zunaj družine in se dejavno vključi v socialno okolje šole. V tem obdobju otrok pospešeno pridobiva socialne in učne spretnosti, hkrati pa se uči tudi pravil, ki organizirajo življenje v njegovem okolju. Narašča predvsem vpliv vrstnikov. Če otrok doživlja same neuspehe na šolskem, socialnem in fizičnem področju, lahko razvije občutek manjvrednosti. Pomembno je, da odgovorni odrasli poskušajo naravnati okolje tako, da otroku zagotavlja primerne izzive, take, za katere obstaja razumna možnost, da jim bo otrok kos, ne pa takih, ki že vnaprej zagotavljajo neuspeh.

Mladostništvo Mladostnik skozi adolescenco nadaljuje svoj razvoj v smeri vse večje samostojnosti in neodvisnosti, hkrati pa še vedno potrebuje tudi starševska pravila in varne meje. Ključna postane pripadnost skupini vrstnikov in možnost identifikacije, ki jo to prinaša. Adolescenca je obdobje intenzivnega telesnega in psihosocialnega razvoja, adolescenčna kriza pa se razpleta okrog vprašanja, kako bo mladostnik izoblikoval svojo identiteto. Vrstniki postanejo pomemben vzor, vrednote staršev in drugih avtoritet pa izgubljajo svoj pomen in jih mladostnik pogosto v celoti zavrne. V nadaljevanju razvoja pa adolescent nujno potrebuje tudi zmožnost ločevanja od skupine vrstnikov, da bi do konca izoblikoval svojo individualnost.