Nedelja,
23. 3. 2008,
9.02

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 23. 3. 2008, 9.02

8 let, 9 mesecev

Erniša: Velikonočni prazniki so uresničevanje svetopisemskih načel tu in zdaj

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Evangeličanski škof Geza Erniša je ob velikonočnih praznikih poudaril, da moramo ljudje svetopisemska načela uresničevati tu in zdaj in po njih živeti.

V protestantski teologiji na te praznike ni mogoče gledati drugače kot iz te perspektive. Pomembnih teoloških razlik med krščanskimi cerkvami pri teh praznikih pa po njegovem ni.

Vsako slabo početje je greh in poraz razumnosti

Potem ko je škof evangeličanske cerkve v Republiki Sloveniji Geza Erniša v velikonočni poslanici zapisal, da "vsak odvaljeni kamen iz življenja sočloveka je najlepši dokaz, da božja beseda ni le suhoparni nauk, ampak življenjska praksa, ki nam dopoveduje, da je vsako slabo početje greh in poraz razumnosti", je v pogovoru pojasnil, da moramo del Božjega kraljestva uresničiti že tu, in to v odnosu do sočloveka in do Boga.

Med evangeličani in katoličani ni neke pomembne razlike

Na vprašanje, ali pri največjem krščanskem prazniku med evangeličani in katoličani obstajajo razlike, je odgovoril, da neke pomembne teološke razlike prav gotovo ni. Po njegovih besedah je vstajenje tudi v protestantizmu tisto veliko dejanje, ki ga je Bog storil za naše dobro. Je pa res, da v evangeličanskih cerkvah ni toliko zunanje folklore, torej ni toliko te zunanje, vidne simbolike; bolj želimo ljudi nekako pripeljati do tega, da bi resnično razmislili o tem, kaj nam velika noč pravi: torej, da je pomembno v tem življenju živeti z upanjem, kajti tudi sam Kristus je dejal: Zato, ker jaz živim, boste živeli tudi vi.

Tudi v evangeličanski cerkvi miza bogato obložena

In zakaj evangeličani ne blagoslavljajo velikonočnih jedi, kar je - vsaj na zunaj - tako značilno za katoliško cerkev? Erniša pravi, da blagoslavljanj jedi res ni, je pa res, da je tudi v evangeličanski cerkvi ob velikonočnih praznikih miza bogato obložena. Tradicionalnega blagoslova jedi pa ni, kajti "največji blagoslov je bilo, tako pravimo, dejanje v vstalem Kristusu".

Na veliki petek obhajanje svete večerje pod obema podobama Kot značilnost med praznovanjem velikonočnih praznikov je škof omenil to, da se na veliki petek v vseh evangeličanskih cerkvah obhaja sveta večerja pod obema podobama, torej evharistija, kar je tudi vidni znak, "da se je Jezus žrtvoval za nas in da se je potem tudi v kruhu in vinu simbolično podaril vernikom in nas nekako tudi zavezal s tem dejanjem k temu, da se vedno znova tudi v tem simboličnem aktu svete večerje, torej v kruhu in vinu, spomnimo na eni strani žrtvovanja in na drugi strani vstajenja".

Čeprav praznovanje nima neposredne povezave z začetnikom protestantizma na Slovenskem Primožem Trubarjem, pa je letos - tudi ob predstavitvi njegovega izvirnega izvoda knjige Noviga testamenta pusledni dejl - za evangeličane posebno slovesno leto.

Trubarjevo sporočilo vedno znova za zgled Ob tem Erniša pravi, da vse bolj kaže na to, da bomo vendarle zelo dostojno obeležili Trubarjevo obletnico. Trubar je bil prav gotovo tista osebnost, ki bi lahko v slovenski družbi tudi še danes delovala zelo integrativno. In njegova velikost in razsežnost je ravno v tem, da ni delal nobenih razlik ne med Štajerci, ne med Korošci in Kranjci v takrat znanih slovenskih deželah, ampak nas je vse nagovoril z Lubi Slovenci. Zato menim, da je to tako veliko sporočilo, da moramo na to vedno znova pomisliti in vedno znova vzeti za zgled, ko se marsikdaj prepiramo o stvareh, ki bi se jih dalo z malo dobre volje potem tudi uspešno rešiti, je še povedal evangeličanski škof.