Četrtek,
12. 6. 2008,
20.06

Osveženo pred

8 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 12. 6. 2008, 20.06

8 let, 5 mesecev

Erjavec podpisal sporazum o strateškem zračnem prevozu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Obrambni minister Karl Erjavec je v Bruslju podpisal sporazum, ki bo slovenski vojski zagotovil potrebne strateške zračne prevoze in s tem vplivnejšo mednarodno vlogo.

"Danes sem podpisal sporazum o strateškem zračnem prevozu," je oznanil minister. "S tem smo si zagotovili delno lastništvo letal C-17 in najem 60 ur vsako leto. To je zelo pomembno za slovensko vojsko, ker omogoča večjo premestljivost sil," je pojasnil minister ob robu zasedanja obrambnih ministrov 26 članic zveze Nato v Bruslju.

V tej pobudi sicer sodeluje 15 držav, med njimi dve nečlanici zveze Nato, Finska in Švedska, in Slovenija je sporazum podpisala sedma, je povedal minister. Sporazum bo začel veljati, ko ga bodo podpisale vse države, ki sodelujejo v pobudi.

Slovenija krije 1,7 odstotka celotne vrednosti projekta

Sodelujoče države skupaj kupujejo tri letala C-17, na podlagi pogodb pa imajo zakupljen določen časovni delež uporabe teh letal. Finančno vsaka država prispeva odstotni delež prijavljenih ur letenja. Slovenija ima 60 ur in krije 1,7 odstotka celotne vrednosti projekta, so pojasnili na ministrstvu. Koliko je vreden projekt, pa niso želeli razkriti.

Prvo letalo bo na voljo še letos, in sicer novembra ali decembra, drugo in tretje pa prihodnje leto. Drugo najverjetneje v sredini leta, tretje pa ob koncu, so pojasnili na obrambnem ministrstvu.

"Majhne države ne bodo nikdar imele takih letal, kot so C-17," je sicer še dejal minister. Misije so oddaljene in za prevoz opreme in moštva potrebujemo takšna letala, zato je ta rešitev zelo racionalna, je ocenil.

Članice Nata naj bi za obrambo namenjale 2 odstotka BDP Minister je po dosedanjih pogovorih na sedežu Nata v Bruslju izpostavil tudi vprašanja, povezana s proračunom. ZDA, Velika Britanija in Francija, ki za obrambne izdatke namenjajo največ, so vnovič pozvale druge države, naj bolj odprejo svoje mošnje. Politični cilj držav članic Nata je, da bi vsaka država za obrambne izdatke namenjala dva odstotka bruto domačega proizvoda, vendar sedaj kar 14 članic Nata za to namenja manj kot 1,5 odstotka BDP.

Slovenija za obrambo namenja 1,6 odstotka BDP Slovenija je v tej statistiki v zlati sredini, in sicer po podatkih obrambnega ministrstva za obrambo namenja 1,6 odstotka BDP, postopoma pa naj bi dosegla dva odstotka. "Povedal sem, da v Sloveniji vsako leto povečujemo delež za obrambne izdatke, da je bil letos rebalans in bomo morali zaradi tega stisniti pas, a sem zagotovil, da bomo z zamikom uresničili celoten program opremljanja Slovenske vojske," je pojasnil minister. "To razlago so sprejeli," je dodal.