Sobota,
5. 1. 2008,
14.40

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 5. 1. 2008, 14.40

8 let, 7 mesecev

Erjavec: Brez partizanskega upora ne bi bilo slovenske države

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Na Osankarici so obeležili 65. obletnico zadnjega boja Pohorskega bataljona.

8. januarja 1943 so to partizansko enoto obkolili in napadli nemški vojaki in življenje je izgubilo 69 partizanov. "Slovenskemu narodu je treba povedati, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo partizanskega odpora," je na slovesnosti dejal minister za obrambo Karl Erjavec. "Danes ne bi bilo Slovencev, niti slovenske države, če Slovenci ne bi bili trdoživi in uporniški ter če ne bi imeli radi svoje domovine," je poudaril minister. Dokaz ljubezni slovenskega človeka do domovine Poboj partizanov Pohorskega bataljona je ena najbolj tragičnih zgodb iz narodno osvobodilne vojne, je dejal Erjavec. "To je dokaz slovenskega uporništva, ljubezni slovenskega človeka do domovine," je poudaril minister. Obenem je izpostavil, da so bili načrti nasprotnikov v drugi svetovni vojni znani - narediti našo deželo zopet nemško. "To bi pomenilo, da bi med drugo svetovno vojno Nemci Slovence iztrebili, izselili in tako seveda tudi Štajerska ne bi bila več slovenska," je dejal.

"Če se partizanski odpor ne bi zgodil ...

"Ti borci in borke so imeli toliko ljubezni in domoljubja, da so se temu uprli," je poudaril minister. "Če se partizanski odpor ne bi zgodil, danes verjetno ne bi uživali sadov slovenske samostojnosti in slovenske državnosti," je še menil Erjavec, ki je na današnji spominski slovesnosti položil venec v imenu predsednika RS Danila Türka in ministrstva za obrambo. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo okrog 400 ljudi, je bil minister za obrambo tudi osrednji govorec.

Odločitev za partizanski odpor proti okupatorju je bila pravilna

"Nesprejemljivo je, da se celo danes, v letu 2008, skuša nekatere, ki so sodelovali z okupatorjem, preko vojne zakonodaje rehabilitirati in jim celo dati status žrtve vojnega nasilja," je Erjavec dejal za STA. Zgodovina je pokazala, da je bila odločitev za partizanski odpor proti okupatorju pravilna, je prepričan minister za obrambo.

Kot je dejal, bi bila usoda slovenskega naroda sicer drugačna kot je sedanjost, ko nam je prihodnost odprta. "Dosegli smo vse cilje, od samostojnosti, do članstva v EU in celo predsedovanja le-tej in to je rezultat žrtev med drugo svetovno vojno in še pred njo ter rezultat vojne za samostojno Slovenijo," je še povedal minister.

"Ve se, kdo je bil tisti, ki je premagal nacizem in fašizem"

Erjavčevo sporočilo slovenski politiki je, da je treba spoštovati zgodovinska dejstva. "Ve se, kdo je bil tisti, ki je premagal nacizem in fašizem," je poudaril in dodal, da smo bili Slovenci v koaliciji zmagovitih sil v drugi svetovni vojni. "Menim, da razprave o vojnih žrtvah in polemike o tem sprožajo tisti politiki in politične stranke, ki nimajo dobrih programov za blagostanje državljank in državljanov," je še dejal Erjavec.

V boju je življenje izgubilo 69 borcev Pohorskega bataljona

Partizanska enota Pohorski bataljon je bila sicer ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je enota štela 90 borcev, poveljeval pa ji je Rudolf Mede. Pohorski bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni v letu 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev Pohorskega bataljona.