Ekonomisti Foruma 21 bolj optimistični kot lani

Zavzeli so se za razdolževanje gospodarstva, kar pa sočasno ne more dvigniti gospodarske rasti. Zbrani ekonomisti so primerjali lanska stališča z aktualnimi razmerami. Po besedah predsednika Društva Foruma 21 Milana Kučana zdajšnje gospodarske razmere kličejo po ponovitvi obravnave, saj smo dobili novo vlado, poglobila so se nasprotovanja med koalicijskimi in opozicijskimi pogledi na razmere in ukrepanje, poslabšali so se gospodarski kazalniki in neravnovesja, razlike v pogledih na proračun in zadolžitev in ravnanje finančnega ministra. Skrb pa zbujajo in si delno nasprotujejo tudi napovedi mednarodnih institucij o razmerah v državi in vladnih ukrepih. Kučan meni, da je glavno vprašanje, ali bo Slovenija zmogla napor in poiskala izhod iz krize sama ali pa bo zato poskrbela trojka.

Ni niti najmanjše potrebe po novi pokojninski reformi Na vprašanje moderatorja razprave Maksa Tajnikarja, ali so imeli na lanski razpravi v mislih prave rešitve, je Jože Mencinger odgovoril pritrdilno, nekaj stvari pa se je pokazalo kot odvečna razprava. Zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo je po njegovem mnenju neumen, ker se zanj v Evropi nihče več ne zmeni. Glede sprejete pokojninske reforme je dejal, da sicer ni najboljša, ni pa nam treba hiteti s sprejetjem nove. Tine Stanovnik celo meni, da trenutno ni niti najmanjše potrebe po sprejetju nove, čez desetletje pa bo to nujno. "Sindikati so pri sprejemanju reforme naredili ogromno škode, saj so zavarovali lastne interese, ne interesov delavcev," je prepričan Stanovnik.

Tajnikar je kot glavni dosežek te vlade omenil, da "pričakovanja niso več tako pesimistična". Za gospodarsko rast je po njegovem prepričanju pomemben optimizem.

Alternative gospodarske politike niso več mogoče Slaba banka je po besedah Veljka Boleta ena od najdražjih metod reševanja bank, vendar zdaj ni več poti nazaj. Glede alternativne gospodarske politike je Bole dejal, da je slovensko gospodarstvo spomladi 2011 doseglo slabo ravnotežje zaradi slabih pričakovanj, ki se praviloma tudi uresničujejo. Drastično se je zmanjšala možnost zadolževanja v tujini, od takrat pa po njegovem alternative gospodarske politike niso več mogoče. "Ob vsaki slabi novici se zmanjša trošenje prebivalstva," je dejal.

Odziv Bruslja na slovenski proračun je Mencinger komentiral kot veliko zmago vlade. Prav tako je pohvalil prvo zadolžitev po odzivu Bruslja, ki je bila narejena na pravi in hiter način. Ekonomisti se strinjajo tudi, da je likvidnost države velika težava. Po mnenju Mencingerja pa lahko likvidnost zmanjšamo samo z novim zadolževanjem.

Za gospodarsko rast potrebujemo preboj Vlada po mnenju Aleksandra Kešeljevića potrebuje etapne zmage. K temu prišteva nedavno zaupnico premierki in zadnjo zadolžitev. Kešeljević je opozoril še na institucionalno negotovost v državi. Dober je primer Belgije, ki je bila leto in pol brez vlade, pa se je zaradi stabilnosti zadolževala ceneje kot Slovenija. "Tudi če bomo izvedli vse zahtevane ukrepe, bomo za gospodarsko rast morali narediti preskok. Treba se je ukvarjati s posledicami, ne z vzroki. Če ne verjamemo samim sebi, nam tudi drugi ne bodo," je prepričan Kešeljević. Rešitve so po njegovem mnenju v zmanjšanju števila naših napak, na evropski ravni pa žal na to nimamo vpliva.

Marjan Senjur je kritiziral Šušteršičevo krčenje javnih izdatkov, saj smo si s tem sami povzročili tako globoko recesijo. Prav tako se ni strinjal z znižanjem davkov na dobiček, ko nam je hkrati že primanjkovalo denarja. Kardinalna Šušteršičeva napaka je bila po njegovem pogled na sanacijo bank brez javnega denarja, zaradi česar se je ta zavlekla za dve leti. Senjur je prepričan, da bi morali z Brusljem delati bolj strokovno kot do zdaj, vlada pa mora poskrbeti predvsem za dobro in učinkovito državno upravo, za katero je odgovorna.