DZ: Zelena za upravo za varno hrano in združitev zdravstva

Glasovanja o vseh danes obravnavanih zakonih bodo poslanci opravili jutri. Uprava za varno hrano naj bi skrbela za racionalni in celostni pristop na področju varne hrane. Uprava bo organ v sestavi kmetijskega ministrstva, združevala pa bo veterinarsko in fitosanitarno upravo, večji del direktorata za varno hrano in del kmetijskega inšpektorata, je dejal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Uprava, ki bo upravljala prehranska tveganja Naloge nove institucije bodo predvsem priprava predpisov s področja varne hrane, upravljanje s tveganji za zdravje ljudi, živali in rastlin ter izvedba enotnega uradnega nadzora v verigi varne hrane, vključno s spremljanjem pojavov tveganja. Bogovič je za jasno linijo poveljevanja "Z zakonom je jasno določena linija poveljevanja, kar je ključnega pomena za hitro in učinkovito ukrepanje o pojavih nevarnosti za zdravje ljudi, živali in rastlin oziroma varnost potrošnikov. Nova uprava bo pokrivala zdravje rastlin, fitofarmacevtska sredstva, semenarstvo, krmo, zdravje živali, zaščito živali, varnost in kakovost živil živalskega in rastlinskega izvora, tako v upravnem kot v nadzornem delu, razen upravnih nalog na področju zaščite kmetijskih pridelkov in živil," je dejal minister. V upravi bo delovala enotna inšpekcija, ki jo bodo izvajali uradni veterinarji, fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za hrano. Bo potrošnik res bolj varen? Dejan Židan (SD) se je vprašal, ali bo zaradi spremembe zakona potrošnik bolj varen. Po predlogih proračunov za prihodnji dve leti se namreč pomembno zmanjšujejo denarna sredstva za analize na področju varne hrane. "Zaradi vedno težjega stanja v Sloveniji se spreminjajo nakupovalne navade Slovenk in Slovencev. Pri hrani varčujejo, manj se kupuje in išče se najcenejše izdelke. To pomeni, da se tveganje na tem področju izrazito povečuje." Samo združevanje ni dovolj Branko Ficko (PS) pogreša celovit pristop pri zagotavljanju varne hrane, medtem ko zakon samo združuje obstoječe službe znotraj ministrstva. Robert Hrovat (SDS) pa je dejal, da je prav združevanje področja nadzora nad varno hrano dobra rešitev, čeprav ni najboljša. Zanj je ključno, da sledijo načelu smotrne porabe sredstev in da s čim manj denarja dosežejo čim večji učinek. Kako je minister razveselil koalicijsko poslanko? Katarina Hočevar (DL) je z veseljem ugotovila, da minister za kmetijstvo in okolje sledi cilju, da se državna uprava racionalizira. Dejala je, da so vse stranke pred volitvami obljubljale ukinitev številnih državnih organov in racionalizacijo v javnem sektorju. "Z zakonom je predvidena enotna inšpekcija, ki jo bodo izvajali uradni veterinarji, fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za varno hrano. Pri tem pa je bistveno to, da bodo prihajali iz iste institucije z enotnimi navodili," je dejala koalicijska poslanka. V Sloveniji smo najboljši Roman Žveglič (SLS) je prepričan, da imamo v Sloveniji najboljši sistem nadzora nad živili, sploh tistimi, ki se pridelajo in predelajo pri nas.

Kmetje bodo veseli Janez Vasle (NSi) je menil, da se bodo državni organi odzivali hitreje, boljša bo tudi komunikacija. Zadovoljni bodo tudi kmetje zaradi manjšega števila pregledov in nižjih stroškov.

Racionalizacija v zdravstvu Poslanci so se lotili še novele zakona o zdravstveni dejavnosti, za katerega je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl dejala, da želijo predvsem okrepiti dejavnost javnega zdravja ob racionalnejši organiziranosti dejavnosti.

Bolj enotni so bili poslanke in poslance o noveli zakona o zaščiti živali, ki zaostruje določbe o odgovornem lastništvu in humanem ravnanju z živalmi. Prepoveduje tudi obredno klanje živali brez omamljanja.

Kmetijski minister Franc Bogovič je v predstavitvi novele, o kateri so poslanci razpravljali v okviru prve obravnave, dejal, da so predlog v sodelovanju s strokovnjaki in nevladnim sektorjem pripravljali več kot leto dni. "Predlagane spremembe in dopolnitve zakona temeljijo na načelih odgovornega lastništva in humanega ravnanja z živalmi ob upoštevanju preprečevanja trpljenja živali, zagotavljanja ustrezne informiranosti državljanov, optimiziranja upravnih dejanj, zmanjšanja administrativnih bremen in sankcioniranja kršitev."

Obredno klanje brez omamljanja? Ne bo šlo. Predlog zakona zaostruje določbe o poskusih na živalih, poleg tega bo dovoljeno žival zaklati le tako, da bo usmrčena v trenutku oziroma z ustreznim predhodnim omamljanjem. To velja tudi pri obrednem zakolu.

Novela prinaša spremembo pri definiciji nevarnega psa. To je tisti, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do človeka, in tudi tisti, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Z novelo želijo vplivati tudi na spodbujanje odgovornega lastništva živali.

Preprodaje in trgovina s psi? Ne bo šlo. V Pozitivni Sloveniji predlog zakona pozdravljajo, še posebej prepoved obrednega klanja brez predhodnega omamljanja. Z novostmi v sistemu registracije in označevanja psov pa bo mogoče preprečiti preprodaje in goljufije pri trgovini s psi, je opozorila Tamara Vonta. "Podpiramo torej vse korake v smeri večje odgovornosti lastnikov in družbe oziroma splošne skrbi za živali."

Cirkuške predstave? Ne bi smelo iti. V zakonu pa pogrešajo dejstvo, da ne vsebuje določb o prepovedi cirkuških predstav, v katerih nastopajo žive živali. Popolna prepoved uporabe živali v cirkusu velja v Avstriji, Grčiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in še v nekaterih državah, v opozicijski Pozitivni Sloveniji pa napovedujejo ustrezen amandma.

Društva za zaščito živali z večjo vlogo V imenu SDS je Robert Hrovat opozoril na težave pri financiranju zavetišč za zapuščene živali, ki jih imajo občine. Novela bo na področju zaščite živali v poskusih uskladila slovensko zakonodajo z evropsko. Prinaša boljši sistem registracije psov in preprečevanje nezakonitega trgovanja z mladiči psov in mačk ter zaščito živali, ki se uporabljajo na prireditvah in snemanjih. Hrovat je pohvalil tudi "boljše definiranje" dejavnosti društev, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu.

Kje so pomanjkljivosti? Opozicijski Socialni demokrati pozdravljajo zakon in ga bodo podprli, je napovedal kmetijski minister v Pahorjevi vladi Dejan Židan. Je pa opozoril na nekatere pomanjkljivosti. Pogreša recimo jasnejšo definicijo glede skrbništva živali, ki bi se morala nanašati tudi na pravne osebe, kar naj bi razrešilo nekatere dileme v zavetiščih za živali.

Muce bi bilo treba registrirati V SD predlagajo tudi uvedbo registra mačk. "Muce predstavljajo v tem trenutku bistveno večjo težavo prek težav, ki jih imamo v zavetiščih, kot psi. Verjamemo pa tudi, da je treba postaviti zelo dober register živali, ki potencialno ogrožajo nas, državljanke in državljane v Sloveniji."

Krokodilček in preveč lačen krokodil Navedel je primer iz tujine, ko je nekdo kupil malega krokodilčka, ki je zrasel, postal "preveč lačen, pa tudi drugače nevšečen lastniku, in krokodilček se pojavi v Dravi, Donavi ali Savi". Torej mora država vedeti, kje so živali, ki ogrožajo ljudi, in imeti pravico nadzirati, kaj se z njimi dogaja.

Obsojenci ne morejo biti skrbniki živali V SD pozdravljajo tudi jasno definicijo, da kdor je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, do izbrisa obsodbe ne more biti skrbnik živali. Opozoril pa je na težave nekaterih društev za zaščito živali, ki prijavijo kršitve pravic, ne morejo pa aktivno spremljati inšpekcijskega postopka.

Širjenje lovk birokracije Kljub načelni podpori zakonu imajo v poslanski skupini vladne Državljanske liste kar nekaj pomislekov. Rihard Braniselj je dejal, da se pri postopku urejanja dovoljenja za poskuse na živalih "širijo lovke birokracije". Stroške povečanega obsega dela etične komisije za poskuse na živalih in komisije za dobrobit živali bodo plačali uporabniki in to prevalili na potrošnika. Poleg tega bodo imeli večje stroške tudi davkoplačevalci zaradi povečanega obsega dela upravnega organa in strokovnega sveta za zaščito živali.

Zakaj bi plačevali takso, če niste ljubitelj živali? V DL opozarjajo, da bodo morali tudi tisti, ki nimajo psa ali mačke, plačati takso za financiranje zavetišč za živali. "Manjka le še ustanovitev živalske policije ali celo odvetnika za živali," je dejal Braniselj. Po njegovem mnenju novela prinaša nekatere dobre rešitve, druge pa so manj posrečene. "Te imajo skozi parlamentarno proceduro možnost, da se izboljšajo." Primer Baričevič, nevarni psi in kršitev verske svobode "Na tem mestu mi najbrž ni treba znova omenjati zadeve Baričevič in neustreznega ravnanja pristojnih organov v primerih obravnave nevarnih psov," je znamenito afero vendarle omenil Roman Žveglič (SLS). Po mnenju poslancev SLS je predvidena rešitev, ki uvaja usmrtitev neobvladljivega oziroma popadljivega psa, ki sicer še ni povzročil poškodbe, korektna, saj se lahko dejanski napad takšnega psa na človeka konča tragično.

V SLS pa dvomijo o popolni prepovedi obrednega zakola brez omamljanja, saj bi to lahko bilo ustavno sporno s stališča kršitve verske svobode. Donosno trgovanje z živalmi Jana Jenko je v imenu DeSUS dejala, da še posebej pozdravljajo prepoved preprodaje pasjih in mačjih mladičev, saj je dovoljena samo prodaja mladičev iz lastne vzreje. "V zadnjem času je namreč trgovina s plemenskimi psi in mačkami v Evropi skokovito narasla. Ilegalni transporti živali za prodajo postajajo v zadnjem času velik problem. Žal je posel z mladiči pasemskih psov zelo donosen, saj imajo te živali ceno od nekaj 100 do nekaj 1.000 evrov. Kakšno ceno ob tem plačajo živali, ki med takšnim transportom pogosto umrejo, pa vemo."

Drugače kot SLS v DeSUS pozdravljajo prepoved klanja brez omamljanja. Menijo, da ta predlog ne krši pravice do verske svobode, saj gre za prepoved klanja brez omamljanja in ne samega klanja.

Seks z živalmi prepovedan Slovenija z novelo zakona o zaščiti živali končno prevzema evropske standarde na področju zaščite živali, menijo v Novi Sloveniji. Janez Vasle je omenil predvsem ureditev registrov nevarnih psov in obveznosti glede vpisovanja v centralni register. V NSi menijo, da bo novela uvedla delujoči sistem odgovornosti lastnikov, ob tem pa je Vasle dejal, da "znane zgodbe napadenih ljudi v bližnji preteklosti" Sloveniji niso v ponos. Omenil je tudi določbo, ki prepoveduje vsakršno spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb.

Pred tem je razprava o noveli obrtnega zakona prinesla pričakovano razklanost med koalicijo in opozicijo. Tako je bilo slišati, da gre za hibrid med zasebno in javno zbornico. In da prinaša ukinitev monopola.

Večina predstavnikov poslanskih skupin je zakon v prvi obravnavi podprla, v opozicijski SD noveli kljub številnim pomislekom noveli ne bodo nasprotovali, v Pozitivni Sloveniji pa so napovedali glasovanje proti. Če bo novela obrtnega zakona sprejeta, bo med drugim odpravljeno obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in uvedeno prostovoljno članstvo.

Za obvezno članstvo je bil usoden referendum Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroš Rožič je poudaril, da je ukinitev obveznega članstva v obrtni zbornici posledica referenduma med člani zbornice, ki so se odločili za prostovoljno članstvo. "Odpravlja se vpis v obrtni register za obrti podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere ni potrebna ustrezna poklicna kvalifikacija. Ohranja se vpis za tiste obrtne dejavnosti, kjer je poklicna kvalifikacija še vedno potrebna," je dejal Rožič.

Šest mesecev, pa bo Državni sekretar je pojasnil, da se premoženje Obrtno-podjetniške zbornice ne sme v nobenem primeru deliti med člane, če bi prišlo do racionalizacije mreže v zbornici. Opozoril je še na šestmesečno prehodno obdobje, v katerem je treba statut zbornice uskladiti z novim zakonom, po tem obdobju pa bo mogoče tudi izstopiti iz članstva v zbornici.

Tudi ukinitev obveznega članstva v GZS-ju je bila blagodejna V imenu SDS je Danijel Krivec dejal, da je že odprava obveznega članstva v Gospodarski zbornici Slovenije prispevala k spodbujanju učinkovitosti zbornic in učinkovitejšemu sodelovanju pri iskanju in izražanju skupnih interesov ter pri razbremenitvi gospodarstva. Podobne pozitivne učinke pričakuje tudi z ukinitvijo obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

"Predlagatelj sledi cilju poenostavitve poslovnega okolja, večje možnosti pri iskanju dela, zaposlovanja in predvsem večji konkurenčnosti slovenskih obrtnikov." Krivec je dejal, da se to vidi pri rešitvi, ki črta vse obrtne dejavnosti, za katere ni javnega interesa za regulacijo prek obrtnega dovoljenja.

Hibrid, ki uničuje tradicijo Popolnoma drugače menijo v Pozitivni Sloveniji. "Dejstvo je, da je novela nedodelana in iz obrtne zbornice ustvarja hibrid med zasebno in javno zbornico. Pozablja, da je zbornica nastala iz posameznih članic, ki jih danes imenujemo območne obrtne zbornice, z namenom ustanoviti eno močno obrtno združenje, ki bi zastopalo obrtnike," je dejal Branko Ficko.

Zakaj bo zbornica ohranila celotno premoženje? Na eni strani novela ukinja obvezno članstvo, zbornica pa naj bi večino prihodkov pridobila na trgu. Na drugi strani pa bo zbornica obdržala status osebe javnega prava ter izvajala naloge javnega pomena, za kar bo pridobila proračunska sredstva zaradi izpada prihodkov iz naslova obvezne članarine, je argument o hibridu pojasnil Ficko. Zanj je sporno tudi to, da bo zbornica ohranila reprezentativnost ne glede na število članov ter obdržala celotno premoženje zbornice, ki je bilo ustvarjeno iz naslova prispevkov članov zbornice.

"Bodimo iskreni, le kdo bo imel interes ustanoviti novo obrtno zbornico," se je spraševal Ficko, ki je prepričan, da je bil posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega članstva samo alibi za politični poseg v model, ki ni optimalen, a je večinoma deloval dobro.

Pred volitvami so bili proti Tudi Matjaž Han je imel v imenu SD številne pomisleke glede predloga novele, saj je obvezna zbornica boljša rešitev. Dejal je, da so pred volitvami vse stranke, razen Državljanske liste, zagovarjale obvezno članstvo.

Pocenitev, kaj pa kakovost? Socialni demokrati nasprotujejo preveliki liberalizaciji obrtnih poklicev. To sicer lahko poceni storitve, vendar pa lahko okrni kakovost storitev. V SD bi tudi podaljšali prehodno obdobje za izstop iz članstva zbornice na leto dni. Prepričani so, da bi morala obrtna zbornica ostati oseba javnega prava pod nadzorom računskega sodišča. Kljub temu v prvem branju noveli ne bodo nasprotovali, ne bodo pa je tudi podprli.

Nasvidenje monopol Kristina Valenčič je v imenu Državljanske liste dejala, da prostovoljni model zbornic onemogoča monopolno zastopanje interesnih skupin v razmerju do države. "O tem se je izreklo tudi članstvo zbornice na posvetovalnem referendumu," je dejala koalicijska poslanka.

Razmislek o prenosu premoženja V Državljanski listi so prepričani, da je ob ustreznem prehodnem obdobju mogoča prilagoditev sistema na prostovoljno članstvo brez škode za obrtnike in malo gospodarstvo. Dodaten razmislek pa je po mnenju DL potreben o statusnem preoblikovanju zbornice v osebo zasebnega prava in s tem povezanim prenosom obstoječega premoženja, ki je bil pridobljen izključno iz lastnih prispevkov članov.

Janez Ribič (SLS) je dejal, da novela finančno razbremenjuje malo gospodarstvo in da je med pomembnih pridobitvami ukinitev obveznega članstva, deregulacija obrtnih dejavnosti, poenostavitev poslovnega okolja, izboljšanje možnosti zaposlovanja in večja konkurenčnost obrtnikov.

Tujci ne bodo več privilegirani "Pomembna pridobitev obrtnega zakona je izenačitev pogojev za opravljanje storitev tujih državljanov, ki jim do zdaj ni bilo treba izpolnjevati kvalifikacijskih pogojev, kot jih morajo slovenski državljani. Tako so trenutno tujci v boljšem položaju v primerjavi z domačimi obrtniki, kar je po našem mnenju nedopustno."

Ivan Hršak (DeSUS) je poudaril, da je bila pri pripravi zakona dosežena visoka stopnja usklajenosti z zainteresirano javnostjo in tudi z obrtno zbornico, poleg tega pa v DeSUS spoštujejo na referendumu izraženo voljo obrtnikov.

Koalicijska pogodba je zakon Jožef Horvat iz Nove Slovenije je dejal, da novela poenostavlja postopke v zvezi z vpisom v obrtni register in dopušča obrtnikom združevanje v druge zbornice. Poudaril je, da so odpravo obveznega članstva zapisali v koalicijsko pogodbo.