DZ sprejel rebalans, pod streho vsi proračunski dokumenti

Glasovi poslancev DeSUS so bili do zadnjega trenutka negotovi, saj so podporo rebalansu pogojevali z zagotovilom o uskladitvi pokojnin.

Če bo Slovenija leta 2014 dosegla več kot 2,5-odstotno gospodarsko rast, se morajo v skladu s koalicijsko pogodbo pokojnine letos po več letih zamrznitve spet uskladiti z rastjo plač in življenjskih stroškov, so v četrtek, ko je DZ začel obravnavati rebalans, ponavljali poslanci DeSUS. Pripravljeni so bili popustiti le toliko, da se izplačilo zamakne v januar 2016.

V DeSUS želeli trdno zagotovilo Državni statistični urad bo uradne podatke objavil prihodnji petek, a v DeSUS so še pred začetkom današnjega glasovanja želeli trdno zagotovilo, da se bo uskladitev uresničila, če bo pogoj o višini rasti izpolnjen.

Po nekaj prekinitvah izredne seje, med katerimi so sklicali tudi sestanek koalicije, je poslanec DeSUS Franc Jurša navzoče na seji obvestil, da so se vodstva koalicijskih strank dogovorila o uskladitvi pokojnin, če bo gospodarska rast leta 2014 2,5-odstotna. Potrebna sredstva bodo morali zagotoviti v proračunu za leto 2016.

Zavrnili vseh 40 dopolnil z izjemo enega dopolnila koalicijskih strank Glasovanje o rebalansu se je tako lahko nadaljevalo. Pri tem je DZ odločal o približno 40 dopolnilih, a zavrnil vse z izjemo enega dopolnila koalicijskih strank, s katerim se popravlja tehnična napaka, storjena pri proračunskem uporabniku urada vlade za narodnosti. Sledi še odločanje o noveli zakona o izvrševanju proračuna, s katero se bo omogočilo tekoče in nemoteno izvrševanje proračuna.

Vlada je rebalans pripravila, ker so se od sprejetja letošnjega proračuna novembra 2013 bistveno spremenile gospodarske napovedi, poleg tega nekateri odhodki niso bili načrtovani v zadostni višini, med prihodki pa bo umanjkal davek na nepremičnine.

Zagotovila, da ima vlada resen namen poskrbeti za vzdržne javne finance Čeprav se bo proračunski primanjkljaj povečal, sta premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor v četrtek ob začetku izredne seje zagotovila, da ima vlada resen namen poskrbeti za vzdržne javne finance ter zmanjšati primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda.

Vlada z rebalansom sledi dvema ključnima ciljema, in sicer spodbujanju gospodarske rasti ter povečevanju zaposlenosti, je pojasnil Cerar. S tem se po njegovih besedah ustvarjajo pogoji, da se lahko za prihodnje leto po daljšem času spet predvideva določeno usklajevanje ne le pokojnin, pač pa tudi socialnih transferjev.

Matjaž Han (SD) je izrazil upanje, da je to zadnji varčevalni proračun, Simona Kustec Lipicer (SMC) pa ga je označila za najbolj optimalen kompromis, ki ga je bilo mogoče doseči v danih razmerah. V DeSUS so zadovoljni, ker se bodo po nekaj letih pokojnine začele usklajevati, je povedal Uroš Prikl.

Opozicija mu je očitala predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti Poslanci opozicijskih poslanskih skupin so bili do rebalansa po pričakovanjih kritični in so mu v razpravi odrekali podporo. Očitali so mu predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, pogrešali pa tudi novo ekonomsko politiko vladne koalicije.

Poslancem ZL se zdi rebalans preveč varčevalen, pogrešajo tudi nove ukrepe na strani prihodkov, npr. davke za bogate. V NSi in SDS so opozarjali, da ne vsebuje nobenih ukrepov, ki bi spodbujali gospodarstvo, v ZaAB pa so bili kritični, ker kljub povečanju odhodkov ne zagotavlja dovolj sredstev za vse zakonske obveznosti.

Cerar in Mramor zagotavljala, da je rebalans izrazito investicijsko usmerjen Po drugi strani sta Cerar in Mramor zagotavljala, da je rebalans izrazito investicijsko usmerjen, kar bo ugodno vplivalo na gospodarsko rast. Med pomembnejšimi investicijami sta naštela dokončanje urgentnih centrov po Sloveniji, obnovo nekaterih železniških povezav, izboljšanje oskrbe z vodo, vrsto projektov na področju poplavne varnosti in vzpostavitev državnega računalniškega oblaka.

Z rebalansom se bodo letošnji prihodki proračuna zmanjšali za 64 milijonov evrov na 8,56 milijarde evrov. Odhodki so po novem načrtovani v višini 9,95 milijarde evrov, kar je 462 milijonov evrov več kot do zdaj. Proračunski primanjkljaj bo tako dosegel 1,39 milijarde evrov in bo za 189 milijonov evrov večji kot lani.