DZ sedem ur o poročilu o delu varuhinje v letu 2007

Izrazito nezadovoljni z njim so bili v SNS, medtem ko so v SDS opozorili na dvojna merila pri obravnavi izbrisanih in žrtev medvojnega in povojnega nasilja.

Število pobud varuhinji se je povečalo V uvodu razprave je poročilo predstavila varuhinja Zdenka Čebašek Travnik. Ob tem je povedala, da se je število pobud, ki jih obravnava varuh, v letu 2007 povečalo, in sicer za 11 odstotkov, v letu 2008 pa jih je še za 19 odstotkov več.

Povedala je, da v poročilu poleg nekaterih novih zadev predstavlja tudi nekatere zadeve iz leta 2006. Med slednjimi je posebej izpostavila nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča, problem izbrisanih, sodne zaostanke, varstvo osebnih podatkov, poseganje medijev v zasebnost otrok in na vse več anonimnih prijav glede pravic na delovnem mestu. Opozorila je je tudi prezasedenost zaporov in na pomanjkanje osebja v njih.

Posebno pozornost je Čebašek Travnikova namenila tudi vse večjemu številu anonimnih prijav s področja delovnih razmerij in šikaniranju na delovnem mestu.

Travnikova: Težave imamo z ministrstvom za okolje Glede sodelovanja varuha z različnimi institucijami je dejala, da največ sodelujejo z ministrstvi, ki pa se po svoji odzivnosti in kooperativnosti med seboj razlikujejo. Kot je dejala, imajo z nekaterimi težave, denimo z ministrstvom za okolje in prostor, medtem ko se sodelovanje z zunanjim ministrstvom ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve počasi izboljšuje.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je povedala, da se je prejšnja vlada zavedala težav, zapisanih v poročilu. Tako je zaradi večje zaščite delavcev sprejela novelo zakona o delovnih razmerjih in uvedla projekt Lukenda, s katerim bi zmanjšala sodne zaostanke.

Naredila je tudi načrt za zaščito mladoletnikov, zagotovila posebno uradnico za zagotavljanje načela enakosti znotraj urada za enake možnosti, sprejela pa je tudi zakon o preprečevanju nasilja v družini in zakon o duševnem zdravju, je povedala. Kljub temu po besedah ministrice novo vlado na tem področju čaka še veliko dela.

Majda Potrata izpostavila problematiko azilantov V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Majda Potrata v imenu poslanske skupine (PS) SD opozorila na podatek, da se je število primerov, ki jih obravnava varuh, povečalo. Ob tem je izrazila upanje, da to ne pomeni tudi zniževanja standarda spoštovanja človekovih pravic.

Kot poseben problem je izpostavila problematiko azilantov in ob tem izrazila prepričanje, da sedanji institut zagovornika azilantov v postopkih pridobivanja azila ne zagotavlja njegove neodvisnosti. Prepričana je tudi, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje nevladnih organizacij in zainteresirane javnosti, ko gre za sprejemanje zakonov, ki se dotikajo človekovih pravic in svoboščin.

Irglova: Gre za dvojna merila Eva Irgl (SDS) je povedala, da gre po njeno pri obravnavanju kršenja človekovih pravic za dvojna merila, odvisna od politične pripadnosti. Ob tem je varuhinji očitala, da se "ukvarja z izbrisanimi, ne ukvarja pa se z žrtvami medvojnega in povojnega nasilja. "Vzpostavljajo se dvojna merila, saj sta vprašanji enako pomembni", je dejala.

Pojasnila je, da v SDS zagovarjajo ustavni zakon o izbrisanih, a ne "morejo sodelovati pri načrtu SD, ki želi nasprotnikom osamosvojitve Slovenije izplačati odškodnine". Po njenem mnenju bi bile namreč s tem kršene pravice slovenskih državljanov.

Do varuhinje najbolj kritični v SNS V ostalih poslanskih skupinah so poročilo varuhinje bolj ali manj ocenili kot zadovoljivo, izrazito kritični nanj pa so bili v SNS, ker menijo, da je varuhinja v njem preveliko pozornost posvetila Romom in izbrisanim.

V splošni razpravi so sicer poslanke in poslanci razpravljali predvsem o nekaterih konkretnih področjih uresničevanja človekovih pravic, opisanih v poročilu, ob tem pa so predstavili tudi svoje poglede na problematiko človekovih pravic v državi.