DZ o trgu dela: Fleksibilna varnost ali varna fleksibilnost?

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Patricia Čular je dejala, da želi vlada z novelo zakona o urejanju trga dela doseči večjo fleksibilnost na trgu dela. Brezposelnim, starejšim od 50 let in upokojencem omogoča upravljanje začasnih in občasnih del, omogoča pa tudi prijavo delavcev v evidenco iskalcev zaposlitve že v času teka odpovednega roka.

Past brezposelnosti bo manjša V vladi še menijo, da je zaradi majhne razlike med minimalno plačo in nadomestilom za brezposelnost motivacija takšnih iskalcev zaposlitve za vstop na trg dela nizka. "Slovenija ima izredno visoko past brezposelnosti, zato poslušamo z novelo zakona to past zmanjšati."

Tretji glavni cilj novele je odpravljanje administrativnih ovir, med njimi je ukinitev obveznosti prijave prostega delovnega mesta, a to ne bo veljalo za objave prostih mest v javnem sektorju in v javnih gospodarskih družbah.

Fleksibilna varnost ali varna fleksibilnost? Barbara Žgajner Tavš je v imenu Pozitivne Slovenije dejala, da predlog zakona o urejanju trga dela ne bo dosegel ciljev, kot sta večja zaposljivost in nova delovna mesta. "Vlada pri reformi trga dela poudarja načelo fleksibilne varnosti. V poslanski skupini PS zagovarjamo varno fleksibilnost, kajti fleksibilna varnost pomeni nevarna fleksibilnost. Varnost spreminjate v nevarnost, spoštovane kolegice in kolegi. S čim? Tudi z dodatnim zniževanjem denarnih nadomestil za brezposelne."

SDS rušila, zdaj kopira rešitve Žgajner Tavševa je dejala, da je takratna opozicijska SDS pri rušenju zakona o malem delu naštevala pravice, ki jih tisti, ki bi opravljali malo delo, ne bi imeli v primerjavi z redno zaposlenimi. V zdajšnjem predlogu ni dodana niti ena pravica, je bila kritična poslanka največje opozicijske stranke.

SDS zna zmehčati togost Tomaž Lisec (SDS) je poudaril, da zakon pomembno prispeva k spremembi togega trga dela. Dejal je, da se je vlada zavezala k aktivnemu usklajevanju s socialnimi partnerji in da je za dogovor še približno mesec dni časa.

Denarno nadomestilo kljub sporazumni odpovedi Med novostmi je omenil možnost pridobitve pravice do denarnega nadomestila tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi pisnega sporazuma med delavcem in delodajalcem. Napovedal je, da bodo v SDS preverili argumente tistih, ki nasprotujejo znižanju nadomestil za brezposelnost v prvih treh mesecih z 80 na 70 odstotkov.

Lisec je prepričan, da bo vlada s socialnimi partnerji poiskala rešitve, ki bodo na eni strani zaščitile delavce, na drugi pa ustvarile pogoje za nova delovna mesta.

Sporno prisilno delo Majda Potrata (SD) je dejala, da je Pahorjeva vlada z zakonom o urejanju trga dela udejanjila pomemben element koncepta varne prožnosti na trgu dela. S povečanjem denarnih nadomestil je povečala socialno varnost iskalcev zaposlitve, Janševa vlada pa zdaj predlaga znižanje nadomestil.

Še bolj problematičen je predlog, ki določa obveznost začasnega in občasnega dela brezposelnih, starejših od 50 let, meni Potrata. Gre namreč za prisilno naravo opravljanja začasnih in občasnih del. "Odklonitev takega začasnega ali občasnega dela je namreč sankcionirana z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb," je opozorila poslanka Socialnih demokratov, ki so do predloga zakona zadržani in bodo zato vlagali svoje amandmaje.

Zakaj bi omejevali začasna dela? Rihard Braniselj (DL) je dejal, da njegova stranka ne vidi utemeljenih razlogov za "grobo omejevanje" začasnega in občasnega dela na brezposelne, upokojence in nekatere druge kategorije delavcev.

"Uvedba začasnega in občasnega dela brez omejitev bi bila priložnost, da osebam omogočimo ponovno ali dodatno aktivacijo in pridobivanje izkušenj ter dodaten zaslužek. Delodajalcem tako pomagamo pri bolj prožnem odzivu na zahteve trga."

Zakaj ne bi vključili tudi študentov in zaposlenih? V vladni Državljanski listi bi v zakon vključili tudi študentsko in dijaško delo, ne razumejo pa tudi, zakaj je sistem občasnih in začasnih del zaprt za že zaposlene osebe. Marsikateri zaposleni v popoldanskem času ali čez vikend opravljajo delo na črno. Tako se država odreka davkom in prispevkom. Kljub pomislekom je Braniselj napovedal, da bodo glasovali za obravnavo zakona v drugi obravnavi.

SLS bi nadomestila rezala kasneje Mihael Prevc je v imenu SLS dejal, da se strinjajo z ureditvijo začasnega in občasnega dela za brezposelne in upokojence, menijo tudi, da mora biti študentsko delo urejeno v posebnem zakonu. V vladni ljudski stranki pa predlagajo razmislek o smiselnosti znižanja denarnega nadomestila za brezposelnost.

"Predlagamo preučitev rešitve, da ostane odstotek v začetku isti, se pravi 80 odstotkov, nato pa se kasneje bolj restriktivno zniža, kar bi bila po našem mnenju večja spodbuda za iskanje zaposlitve." V SLS ocenjujejo, da zakon prinaša nekatere bolj jasne rešitve in da je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.

60 ur in 200 evrov ni dovolj Janja Jenko je v imenu DeSUS dejala, da je omejitev začasnega in občasnega dela na 60 ur mesečno in 200 evrov neto mesečno nepotrebna. "Zaslužijo si polno delovno obveznost s plačilom za dostojno življenje in s polnim plačilom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bodo imeli dostojne tudi pokojnine." V DeSUS bi sicer iz občasnih in začasnih del izključili brezposelne, starejše od 50 let.

V vladni stranki imajo tudi pomisleke do ukinitve obvezne prijave prostega delovnega mesta pri zavodu za zaposlovanje. Že sedaj se lahko delodajalec odloči, ali bo poleg prijave prostega delovnega mesta na zavodu potrebo po delavcih tudi javno objavil. "Menimo, da je obstoječi sistem zelo transparenten, pregleden, saj so dejansko vidne potrebe po zaposlitvah."

Brezposelni, aktivirajte se Iva Dimic je v imenu NSi dejala, da je zakon pomemben del reformnega paketa zakonov, ki bodo sprejeti skupaj pripomogli k zaustavitvi padanja gospodarske rasti in hitrejšemu izhodu Slovenije iz krize. Podatki kažejo, da se več brezposelnih zaposli po izteku nadomestila za primer brezposelnosti kot pa med prejemanjem. "S predlogom bomo zmanjšali past brezposelnosti in dodali spodbudo k čim hitrejši aktivaciji brezposelnih oseb."

V Novi Sloveniji pozdravljajo možnost začasnega in občasnega dela brezposelnih in upokojencev. "Predlog zakona, v kolikor bo seveda upošteval naše pripombe, bomo poslanci Nove Slovenije podprli," je sklenila Dimičeva.

Rušenje in grajenje pokojninske reforme Pred razpravo o noveli zakona o urejanju trga dela so poslanci govorili o pokojninski reformi. Rdeča nit pokojninske razprave so bili na eni strani očitki opozicije, da so zdajšnje vladne stranke na čelu s SDS rušile pokojninsko reformo Pahorjeve vlade zaradi želje po oblasti, na drugi strani pa odgovori vladnih strank, da je zdajšnja reforma bistveno boljša od prejšnje, ki padla na referendumu na predlog sindikatov, ne takratnih opozicijskih strank. Pet odstotkov in kratkoročni politični interesi Tako je na primer Alenka Bratušek (PS) dejala: "Strokovnjaki pravijo, da je razlike med Svetlikovo in vašo reformo, gospod Vizjak, za pet odstotkov. To niso moje besede, to je povedalo kar nekaj ljudi. In če to drži, je bilo neodgovorno, predvsem pa drago, da smo zaradi vaših kratkoročnih političnih interesov izgubili leto in pol."

Temeljna razlika je 40 let Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak ji je odgovoril, da je reforma leta 2011 padla, ker ni upoštevala predlogov sindikatov, na primer glede pogojev za polno pokojnino. "Štirideset let dela v tej državi je dovolj za polno pokojnino. In to je tista temeljna razlika med našo in takrat zavrnjeno, padlo pokojninsko reformo."

Vizjak je še dejal, da so razmere v državi bistveno slabše, kot pa so kazale napovedi uradnih institucij lansko jesen. "To je, spoštovana, temeljni razlog, zakaj smo spremenili terminski načrt, zakaj smo pohiteli tudi s to pomembno zakonodajo oziroma reformo."

Na začetku razprave je Vizjak je povedal, da je treba pokojninsko reformo nujno sprejeti, če želimo zagotoviti redno izplačevanje pokojnin in njihovo dostojno višino.

1,5 pokojninske milijarde gre iz proračuna To je mogoče zagotoviti le s stabilizacijo pokojninske blagajne. Trenutno namreč letno za pokojnine namenimo štiri milijarde evrov, medtem ko prihodki v pokojninsko blagajno iz naslova prispevkov znašajo 2,5 milijarde evrov, kar pomeni, da mora razliko pokrivati državni proračun, je pojasnil Vizjak. Ob tem je opozoril, da se omenjeno razmerje še zaostruje, saj se število upokojencev povečuje, število zaposlenih pa zmanjšuje.

Dve leti več dela, a osem odstotkov višje pokojnine Po pokojninski reformi bo po ministrovih besedah po izteku vseh prehodnih obdobij, ki so predvidena do leta 2019, resda treba v povprečju delati dve leti dlje, bodo pa zato pokojnine višje za osem odstotkov.

Ustavljeno padanje pokojnin Zakon predvideva še uvedbo informativnih osebnih računov, iz katerih bi bilo razvidno, ali se za posameznika plačujejo prispevki in v kakšni višini. Izenačuje upokojitvene pogoje za moške in ženske in jih "spušča na raven, ki je bila glede na referendumu lani padlo pokojninsko reformo še sprejemljiva za socialne partnerje". Reforma po Vizjakovih besedah ustavlja tudi nadaljnje padanje pokojnin.

Reforma boljša, ker je naša Barbara Žgajner Tavš je v imenu Pozitivne Slovenije dejala, da sicer ne bodo nasprotovali sprejemu zakona v prvi obravnavi, ker ga je mogoče v nadaljnjem postopku še popraviti, a je nanizala številne pripombe na besedilo. "Ta pokojninska reforma je boljša od prejšnje, ampak samo zato, ker je vaša, spoštovana koalicija."

Luknja, globoka 300 milijonov Dodala je, da o nujnosti pokojninske reforme ne dvomi niti predsednik vlade Janez Janša, ki je še konec lanskega leta zatrjeval, da lahko Slovenija sodeluje v klubu najbolj razvitih tudi brez pokojninske reforme. Zaradi nesprejetja pokojninske reforme leta 2010 je nastala luknja v pokojninski blagajni, ki naj bi znašala tudi do 300 milijonov evrov, je dejala.

Brisanje upokojencev bo dokončno Po mnenju analitikov reforma v najboljšem primeru predstavlja kratkoročno rešitev za znižanje stroškov državne blagajne tudi zaradi tako imenovanega brisanja kategorije upokojencev. "Kar je ZUJF začel, bo dokončala, kot kaže, pokojninska reforma," je ocenila poslanka PS.

Padanje pokojnin ne bo upočasnjeno Med konkretnimi pripombami je naštela, da bi morala biti prehodna obdobja za upokojitev žensk daljša, da je zakon krivičen do tistih, ki imajo več otrok, in tistih, ki so se izobraževali, da ni dobro urejeno varstvo pričakovanih pravic za brezposelne osebe in invalidne osebe in da bi bonusi za delo po izpolnjenih pogojih morali veljati tudi po 65. letu. Žgajner Tavševa je še menila, da padanje pokojnin ne bo upočasnjeno.

Reforma za ohranitev suverenosti V imenu največje vladne stranke je Romana Tomc (SDS) dejala, da je pokojninska reforma nujen reformni ukrep za ohranitev suverenosti Slovenije. Opozorila je, da SDS ni sprožila referenduma o pokojninski reformi Pahorjeve vlade, ampak da so to storili sindikati. Je pa SDS predlagala rešitve, ki večinoma niso bile sprejete. Janševa vlada je prejšnji predlog nadgradila z nekaterimi bistvenimi spremembami, tako je naredila premik z upokojitvene starosti na delovno dobo, ki znaša 40 let, je poudarila Tomčeva.

Pahorjeva vlada je ukinila državne pokojnine Polega tega iz pokojninske blagajne izključujejo izdatke, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. "Prejšnja vlada se je očiščenja pokojninske blagajne lotila tako, da je ukinila državne pokojnine, naenkrat, z enim rezom. Spremenila jih je v socialne prejemke in pokojnina, kot smo rekli, ni socialni prejemek, pokojnina je pravica iz dela. Zakaj je prejšnja vlada to naredila, ne moremo razumeti, medtem ko je vse druge privilegije, ki danes še obstajajo v pokojninski blagajni, pustila točno tam, kjer so, popolnoma nedotaknjene."

Mladi bodo vedeli, pri čem so Tomčeva je še poudarila, da to seveda ne pomeni, da se karkoli ukinja. Omenila je še uvedbo enotnega informacijskega izračuna, ki je pomemben predvsem za mlade, ki ne zaupajo v pokojninski sistem. "Individualni informativni izračun bo prinesel preglednost, možnost, da vsakdo vsak trenutek dobi informacijo, koliko sredstev se je zbralo na njegovem računu in kakšno pokojnino lahko pričakuje."

Koga boli glava? Poslanka SD Andreja Črnak Meglič je dejala, da zaradi padca prejšnje pokojninske reforme danes "marsikoga upravičeno boli glava". Socialni demokrati ne vedo, kako daleč so usklajevanja s socialnimi partnerji, zato je vprašanje, o čem danes pravzaprav razpravljajo. Poslanka je v imenu SD opozorila na izločitev posebnih pokojnin, ki naj bi se znižale. "S tem, ko se bodo ti izdatki prenesli iz postavke izdatki za pokojnine v izdatke za socialne transferje, se bo navidezno statistično zmanjšal izdatek za pokojnine. Mislite, da nam bodo v tujini nasedli? To zelo močno spominja na grško špekulacijo."

Vprašala se je tudi, koliko časa bo reforma zagotavljala vzdržnost blagajne in kakšno višino pokojnin bo zagotavljala. "Dejstvo je, da sta tako odmerni odstotek kot valorizacijski količnik nižja, kot je bilo načrtovano v naši reformi. Nekateri sindikati že jasno opozarjajo, da se bodo zaradi teh podlag pokojnine znižale in da bodo v prvem obdobju občutno nižje kot zdaj."

Pravično, pregledno, učinkovito Po mnenju Trude Pepelnik iz Državljanske liste je pokojninska reforma nujna, saj so se iz pokojninske blagajne dodeljevale tudi pravice, ki nimajo podlage v plačevanju socialnih prispevkov, poleg tega pa niso imele socialne funkcije, pač pa je šlo za dodeljevanje pravic posameznim družbenim skupinam. "Vzpostavil se bo pokojninski sistem, ki bo temeljil na zavarovanju in bo pravičen, pregleden in s tem finančno učinkovit. Zelo pomembno je tudi, da predlog temelji na načelih vzajemnosti in ohranja med generacijsko solidarnost."

Učinki bodo večji ob gospodarski rasti Če se bomo upirali spremembam, se ne bomo mogli izogniti poslabšanju finančnega stanja, "kar pomeni, da bomo vsi živeli slabše". V DL podpirajo uvedbo informativnih osebnih računov, prav tako postopno uvajanje sprememb. "Poslanci Državljanske liste se zavedamo, da predlagana novela zakona prinaša ustrezne rešitve, vendar pa bodo učinki pokojninske reforme še toliko večji, če jih bo spremljala gospodarska rast," je končala Pepelnikova.

Odlašanje vodi v slabšanje položaja upokojencev V SLS predlog pokojninske reforme obravnavajo kot enega najpomembnejših ukrepov tega mandata, je dejal Jakob Presečnik. Reforma je pomembna, ker lahko Slovenijo pomakne korak naprej pri izhodu iz krize, ker bo stabilizirala pokojninsko blagajno in dala sporočilo tujini, da je sposobna sprejemati reforme. Opozoril je tudi, da se z vsakim odlašanjem z reformo položaj upokojencev poslabšuje.

Konstruktivno SLS so poslušali že prej "Poslanska skupina SLS je podprla pokojninsko reformo tudi v preteklem obdobju, ko je bil skrajni čas, da bi omilili zdajšnje kritično stanje javnih financ." Presečnik je dodal, da je njihove "konstruktivne predloge" upošteval že prejšnji minister. Poslanec ljudske stranke je omenil bonus materam ob upokojevanju za vsakega otroka, upoštevanje obveznega služenja vojaškega roka, bolj postopno zaostrovanje upokojitvenih pogojev v prehodnem obdobju in priznanje pokojninske dobe delavcem, katerim podjetja niso plačala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Strm padec ni v interesu upokojencev Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je dejal, da je pokojninska reforma zlasti v interesu upokojencev in tistih pred upokojitvijo. Pokojnine bodo začele strmo padati, če reforma ne bo sprejeta. Reforma stavi na 40 let delovne dobe in ločuje proračunske dodatke od pokojnin, obenem pa upošteva tudi razlike v delovnih okoliščinah, je še povedal Tonin.

Kaj pa velike družine? "Seveda je imela NSi tudi določene predloge za izboljšanje te pokojninske reforme, predstavili smo jih ministru, verjamemo, da jih bo upošteval. Ena izmed takšnih najbolj bistvenih je zagotovo ta, da bi bili otroci v večjih družinah vendarle upoštevani. Ne zgolj do četrtega otroka, ampak tudi peti, šesti, morebiti sedmi in osmi. Družin, ki imajo več kot pet, šest otrok, je v Sloveniji zelo malo, zato upoštevanje vseh teh otrok pri upokojevanju ne bi predstavljalo bistvene nevarnosti za kakršenkoli pokojninski sistem," je dejal Tonin.

Jana Jenko je v imenu DeSUS dejala, da reformo jemljejo kot "rešiteljico težav pokojninske blagajne". V stranki so za očiščenje izdatkov, ki nimajo temelja v plačevanju prispevkov, ker pokojnina ni socialni transfer, nasprotujejo pa sami izvedbi. Podpirajo še prehod na daljšo delovno dobo, saj se prebivalstvo stara.

Nujno je usklajevanje pokojnin "Ponovno poudarjam, da je treba urediti oziroma ponovno vzpostaviti redno letno usklajevanje pokojnin. Pokojnine se morajo prilagajati splošnemu ekonomskemu stanju zaposlenih in glede na rast cen življenjskih potrebščin. Koalicijska pogodba določa usklajevanje pokojnin dvakrat letno in s formulo, ki ustreza sledenju plač v 60 odstotkih in sledenju višanja življenjskih stroškov v 40 odstotkih. Prav tako določa usklajevanje od leta 2013 naprej, to je od prihodnjega leta," je še opozorila Jenkova in dodala, da v DeSUS pričakujejo kar nekaj popravkov zakona.

Minister Vizjak je še pred današnjo splošno razpravo o pokojninski reformi in o reformi trga dela dejal, da "gredo zadeve v želeni smeri". Vendar so pri pokojninski reformi bolj uspešni kot pri reformi trga dela, je pojasnil. Po njegovi oceni je časa za pogajanja o reformah še dovolj, "če bo seveda volja".

"Pokojninska reforma je že prestala prvi krog usklajevanj," je dejal minister. "Zdaj odprta vprašanja intenzivno zapiramo. Na ministrstvu pripravljamo nov kompromisni predlog in ga nameravamo v sredo že predstaviti socialnim partnerjem," je dejal.

Odprti so še nekateri sklopi vprašanj, pravi. Eden je povezan s prehodnimi obdobji, saj sindikati pravijo, da so prekratka zlasti za ženske. Odprto pa je tudi vprašanje o poklicnih pokojninah, je dejal.

"Sem relativno zadovoljen z napredkom pogajanj, saj smo veliko že uskladili," je dejal.

Zahtevo za sklic vložila skupina poslancev na čelu s Tankom Zahtevo za sklic izredne seje Skupina je minuli teden vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS). Na dnevnem redu so zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o delovnih razmerjih, novela zakona o urejanju trga dela, novela zakona o dohodnini, zakon o davku na finančne storitve in novela zakona o davku na dodano vrednost.

Seja bo trajala do četrtka O vseh predlogih bo DZ opravil splošno razpravo in odločil, ali so primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. Izredna seja bo trajala do četrtka.

Reformni predlogi sicer še niso usklajeni s socialnimi partnerji, a je vlada napovedala, da bodo pogajanja potekala vse do sprejema zakonov. Vlada namreč želi, da bi začeli veljati z začetkom prihodnjega leta.

S pokojninsko reformo naj bi zvišali dejansko upokojitveno starost, z reformo trga dela pa naredili trg dela bolj prožen.