DZ: Na izredni seji o omejitvi prehoda sodnikov med odvetnike

Zakonska novela bi tako vsebovala konkurenčno klavzulo, po kateri odvetniki ne bi smeli postati tisti, ki so v zadnjih štirih letih opravljali sodniško ali tožilsko funkcijo. "Vsakdo mora imeti občutek, da je sojenje res pošteno" Po besedah pravosodnega ministra Lovra Šturma brez določene omejitve dostopa do opravljanja odvetniškega poklica za nekdanje sodnike in tožilce nevarnosti za učinkovito uresničevanje posameznikove pravice do poštenega sojenja ni mogoče odpraviti. Pri tem ne gre le za to, da sojenje dejansko je pošteno, temveč za to, da mora imeti vsakdo, ki se znajde v sodnem postopku, tudi občutek, da sojenje res je pošteno.

Je predlog v nasprotju z ustavo?

Zakonodajno-pravna služba ima ob predlaganem zakonu vrsto pomislekov. Kot je opozorila predstavnica ZPS Nataša Voršič, gre pri predlogu nesporno za omejitev svobode dela, ki jo določa 49. člen ustave. ZPS ob tem ugotavlja, da se nepristranskost sojenja nanaša na ravnanje sodnikov, in ne odvetnikov, zato bi takšna omejitev, če je že potrebna, morala veljati ravno v obratni smeri.

Novela istega zakona je v parlamentarni proceduri že od februarja novela Velik del večurne poslanske razprave je bil sicer namenjen načinu obravnave zakona. Potem ko je skupina koalicijskih poslancev zahtevala sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali tudi novelo zakona o odvetništvu, so namreč ugotovili, da je v parlamentarni proceduri že od februarja novela istega zakona, ki jo je vložila poslanka SD Darja Lavtižar Bebler. Vladne novele zato na sejo ni bilo mogoče uvrstiti.

Manipulacija koalicijskih poslanskih skupin?

Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je danes oba predloga združil in ju obravnaval po t.i. hibridnem postopku. Takšnemu načinu obravnave so nasprotovali v opozicijskih poslanskih skupinah in koalicijski DeSUS. Lavtižar Beblerjeva je denimo opozorila na "nenavadne procedure" oziroma manipulacije koalicijskih poslanskih skupin, po mnenju Pavla Gantarja (Zares) pa pogoji za takšno obravnavo sploh niso izpolnjeni, saj predloga ne urejata istega družbenega razmerja.

Členi, ki jih je predlagala Beblerjeva, v predlog novele niso bili vklučeni Predsednik komisije Drago Koren (NSi) je poudaril, da je bila dosedanja praksa enaka, večina članov odbora pa je v nadaljevanju potrdila hibridni postopek in še sklenila, da se predlog pripravi na podlagi vladne novele. Izglasovali so še, da se v predlog ne vključi nobenega izmed členov novele, ki jo je vložila Lavtižar Beblerjeva.

Opozicija: Vlada je predlog pripravila zaradi Penka

Vsebinska razprava med člani odbora je sicer večkrat zašla od vsebine zakona na splošno razpravo o razmerah v pravosodju, sodnih zaostankih in sodniški stavki. Med razpravo o zakonskem predlogu so poslanci opozicije opozarjali na ustavno spornost besedila in vladi očitali, da je predlog pripravila zaradi primera nekdanjega državnega tožilca Boštjana Penka.

Ali "Lex Penko" ruši pravno državo? Rudolf Moge (LDS) je denimo vladni zakon denimo označil kot "lex Penko" ter še enega v nizu zakonov, ki so v očitnem neskladju z ustavo. Tudi Miran Potrč (SD) opozarja, da je spreminjanje zakonodaje zaradi sankcioniranja konkretnega primera slaba rešitev, Borut Sajovic pa je poudaril, da vlada s takšnim predlogom ruši pravno državo in zaupanje državljanov v sodni sistem. Gantar je prepričan, da je pravi cilj novele zgolj maščevanje sodnikom, na politično zlorabo, ker je bil zakon pripravljen "ad personam", pa je opozoril tudi poslanec DeSUS Vili Rezman.

Koalicija: Konkurenčne klavzule so nekaj običajnega tudi v gospodarstvu

V preostalih koalicijskih poslanskih skupinah so po drugi strani pritrjevali ministru Šturmu, ki je prepričan, da bo konkurenčna klavzula omogočala uresničevanje pravice do poštenega sojenja. Po mnenju Dimitrija Kovačiča (SDS) je zaradi škode, ki lahko nastane zaradi prehajanja sodnikov in tožilcev med odvetnike, treba nujno odreagirati, pri čemer je vzpodbuda tudi Penkov primer. Jožef Horvat (NSi) pri uvedbi konkurenčne klavzule ne vidi težav, saj so te nekaj običajnega tudi v gospodarstvu, medtem ko se Marjanu Drofeniku (SLS) zdi štiriletno obdobje nekoliko predolgo.

Pripravljeno novelo bo sicer na četrtkovi izredni seji sprejemal državni zbor, če bodo poslanci razširili dnevni red tega zasedanja.