DS vložil veto na kazenski zakonik

Predlog za sprejem veta je vložila skupina devetih državnih svetnikov, ki je opozorila, da je bil kazenski zakonik sprejet brez soglasja pravne stroke. Prav tako po njihovih navedbah pri sprejemu zakonika ni bilo "izkazano, da bi k tako obsežnim spremembam kazenske materialne zakonodaje svoj konsenz naklonila tudi širša javnost". KZ po njihovem mnenju predstavlja tudi usmeritev kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer. "Osnovna zamera je v tem, kako se je zakon sprejemal" Prvopodpisani pod predlog za odložilni veto Mihael Jenčič je najprej opozoril, da kazenski zakonik šteje za malo ustavo, to pa je treba po besedah Franceta Bučarja "spreminjati s tresočo roko". Državni svetnik ne vidi razloga za hitenje s sprejemom zakonika, ki v temeljih spreminja kazensko zakonodajo, in to brez soglasja stroke. Kot pravi Jenčič, novi kazenski zakonik ni v celoti slab, nekatere rešitve so boljše od veljavnih, "a osnovna zamera je v tem, kako se je zakon sprejemal".

Zaradi kazenskega zakonika novi sodni zaostanki? Poleg tega po Jenčičevem mnenju obstaja resna bojazen, da bo novi kazenski zakonik pripeljal do novih sodnih zaostankov, saj sodniki, tožilci in odvetniki nanj niso pripravljeni, poleg tega pa zakon odpravlja relativni zastaralni rok.

Minister Šturm: Zakonik se ni sprejemal v naglici Minister za pravosodje Lovro Šturm je očitke predlagateljev zavrnil. Kot pravi, se zakonik ni sprejemal v naglici, saj besedilo temelji na ugotovitvah in predlogih več kot desetletje trajajočih razprav. Zakon je bil v medresorskem usklajevanju in javni obravnavi dlje, kot so običajno drugi zakoni, še pravi Šturm.

Na očitke, da bo zakonik povzročil še večje sodne zaostanke, Šturm odgovarja, da gre za materialni zakon, ki ne opredeljuje procesnih dejanj sodišč. Kar pa se tiče pripravljenosti uporabnikov zakona, bo ministrstvo pred uveljavitvijo zakonika organiziralo izobraževanja za bodoče uporabnike zakona. Tudi navedbe, da zakonik teži k usmeritvi kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer, minister zavrača. Zakonik namreč sledi ideji o možni rehabilitaciji storilcev in omogoča prestajanje kazni z družbeno koristnim delom.

Klemenc: Stroka pri pripravi zakonika ni bila dovolj upoštevana V razpravi je denimo svetnik Marijan Klemenc opozoril, da stroka pri pripravi zakonika ni bila dovolj upoštevana, spremembe pa so preveč zapletene in nedorečene. Gre za premalo pretehtan poseg v temelje kazenskopravnega sistema, sprejete spremembe pa bodo povzročile velike težave. Svetnik še meni, da gre za "politični konstrukt", saj je jasno, da se je politika vmešala v stroko.

Mencinger: Pri sprejemanju zakona se ni upoštevalo nasprotnih mnenj Tudi Borut Meh je opozoril na številne pomanjkljivosti zakonika in si zaželel zakon, ki bi imel poln konsenz tudi v stroki in ki bi ga bilo mogoče udejaniti v praksi. Jožeta Mencingerja pa moti način sprejemanja zakona, saj se ni upoštevalo kakršnih koli nasprotnih mnenj, opozoril stroke in tudi predsednika republike.

Boris Šuštaršič pa je ministrstvu za pravosodje dal priznanje za vključitev psihičnega nasilja med kazniva dejanj in obžaloval močno nasprotovanje strokovnih pogledov.

Veto tudi na novelo zakona o odvetništvu

Državni svetniki z 12 glasovi za in devet proti so sprejeli tudi odložilni veto na novelo zakona o odvetništvu.

"Z določanjem odvetniških tarif, DZ posega v neodvisnost odvetnikov" Po mnenju prvopodpisanega pod predlog za odložilni veto svetnika Mihaela Jenčiča je novela v nasprotju s 137. členom ustave zato, ker določa, da odvetniške tarife, ki so bile prej prepuščene trgu in odvetnikom samim, po novem določa zakon o odvetniški tarifi. S tem je po njegovem mnenju zakonodajalec posegel tako v neodvisnost odvetnikov, kot tudi v njihovo svobodno gospodarsko pobudo.

Jenčiča moti tudi, da bi disciplinsko komisijo imenoval sodniški svet Novela zakona po mnenju svetnika napačno ureja tudi vprašanje disciplinskih postopkov, ki jih lahko zoper odvetnike vložijo njihovi klienti. Novela namreč po njegovih besedah predvideva, da se lahko klient pritoži na disciplinsko komisijo, katere večino članov pa ne imenuje odvetniška zbornica, ampak sodniški svet in drugi organi. S tem po njegovih besedah zbornica izgublja svojo samostojnost.

Šturm: Odvetnik in stranka se lahko glede tarife dogovorita Minister za pravosodje Lovro Šturm je v odgovoru na predlog za veto vse omenjene očitke zavrnil. Kot je dejal, novela, ki je bila sprejeta, sicer res določa, da so odvetniške tarife določene z zakonom, vendar pa istočasno tudi določa, da je vedno možen tudi drugačen dogovor med odvetnikom in stranko.

Prav tako po njegovih besedah novela odvetnikom ne odvzema večine pri odločanju o disciplinskih zadevah. Kot je dejal, imajo odvetniki na prvi in drugi stopnji odločanja v disciplinskih postopkih še vedno večino.

Dodal je še, da potreba po spremembah disciplinskega postopka izvira iz poročil varuha človekovih pravic in pozivov državnega zbora. Tako varuh kot DZ naj bi namreč ministrstvo v zadnjih letih večkrat pozvala, naj pritožnikom zoper odvetnike zagotovi učinkovito pritožbeno pot.

Popovič proti vetu V sicer kratki razpravi se je poleg Jenčiča in Šturma oglasil le še svetnik Boris Popovič. Napovedal je, da veta ne bo podprl. Kot je dejal, novela odvetniškim družbam namreč daje možnost, da se organizirajo kot družbe z omejeno odgovornostjo, kar je po njegovem dobro. S tem jih namreč novela usklajuje s tujimi družbami. Dobra se mu zdi tudi rešitev, ki v disciplinski postopek vključuje zunanje strokovnjake, saj bo po njegovem na ta način v postopkih prišlo do večje transparentnosti in preprečitve pojava, znanega kot "vrana vrani ne izkljuje oči".

Različni odzivi na odločitev državnega sveta Odločitev državnega sveta za veto na kazenski zakonik in novelo zakona o odvetništvu je med poslanskimi skupinami naletela na različne odzive. Koalicijske poslanske skupine odločitev večinoma obžalujejo, a pri ponovnem odločanju v DZ pričakujejo zadostno podporo, v večini opozicijskih poslanskih skupin pa so nad pričakovanim vetom zadovoljni.

MP: Novi kazenski zakonik ustrezneje ureja varstvo pravic delavcev

Ministrstvo za pravosodje obžaluje, da je državni svet na današnji izredni seji izglasoval veto na kazenski zakonik in na novelo zakona o odvetništvu. Ministrstvo je prepričano, da sta v minulem tednu sprejeta zakona moderno oblikovana in prinašata številne sodobne rešitve. Kot so sporočili z ministrstva za pravosodje (MP), novi kazenski zakonik bistveno podrobneje, natančneje in ustrezneje ureja varstvo pravic delavcev, zato "preseneča dejstvo, da so med predlagatelji veta predvsem predstavniki sindikatov oziroma delavcev".