Večina državnih svetnikov ni podprla predloga za sprejem odložilnega veta na zakon o odvetniški tarifi, ki ga je v DZ vložila skupina osmih državnih svetnikov s prvopodpisanim Mihaelom Jenčičem.
Za veto je glasovalo deset svetnikov, proti 14, pet pa jih je bilo vzdržanih. Predlagatelji veta menijo, da je zakonodajalec, ko je enostransko določil ceno odvetniške storitve, posegel v ustavni načeli samostojnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica, pa tudi v načelo svobodne gospodarske pobude.
"Resnično bo prihranil le proračun"
Poleg tega, je uvodoma izpostavil Jenčič, se vzpostavlja sistem, pri katerem bo resnično prihranil le proračun. Stranke, ki bodo z odvetniki sklepale pogodbo o opravljanju storitev, pa bodo lahko še na slabšem in bodo, če bodo v pravdah uspele, plačale celo več. Sodišče bo namreč o stroških postopka odločilo po minimalni ceni, ki jo predpisuje država, te stroške bo plačala stranka, ki bo v pravdi izgubila. Uspešna stranka bo dobila povrnjene le minimalne stroške, razliko, ki jo je morala plačati odvetniku za zastopanje, pa bo morala nositi sama, je pojasnil Jenčič.
Pravosodni minister Lovro Šturm očitke zavrača. Zakon po njegovem prepričanju v ničemer ne posega v določbe ustave o samostojnosti in neodvisnosti odvetništva in tudi ne v določbo o svobodni gospodarski pobudi. Kot prednosti zakona minister navaja večjo predvidljivost plačila za stranke in posledično njihovo večjo pravno varnost ter spodbujanje izvensodnih poravnav.
Vnučec: Zakon izboljšuje pogoje strank v postopku
Kot je še pojasnil, bodo odvetniki res lahko sklepali posebne pogodbe in na podlagi dogovora s stranko določali višje tarife, vendar pa "poznamo tudi besedo konkurenčnost", zato pričakujejo, da večina strank takšnega dogovora ne bo sklenila in bodo pač sledile tarifiranju, ki je postavljen z novo odvetniško tarifo. Predloga za veto pred tem ni podprla komisija DS za državno ureditev, saj je po besedah njenega predsednika Bogomirja Vnučca menila, da zakon izboljšuje pogoje strank v postopku. Po njegovem je namreč sedanja ureditev nejasna in nepregledna, stranke pa niso vnaprej seznanjene z višino stroškov.
Prav to so v zagovor novemu zakonu, tudi ob navajanju konkretnih primerov, izpostavili tudi nekateri svetniki. Denimo Milan Ozimič je opozoril, da so doslej mnogi na koncu postopka rekli, da se zanj ne bi odločili, če bi vedeli, da jih bo toliko stalo. Del svetnikov, ki zakonu nasprotuje, je nasprotno opozarjal, da se bodo stranke ob tako določenih tarifah še naprej dogovarjale o višini plačila. Kako si bo neka stranka, ki je neuka, v praksi upala že ob samem vstopu v pisarno kar pogajati z odvetnikom o plačilu oz. nagradi, je spraševal Marijan Klemenc.
"Zakon je ekonomsko nesmiseln"
Da bodo uporabniki storitve v bistvu na slabšem, je menil tudi Jože Mencinger. Poudaril je še, da je zakon ekonomsko nesmiseln, saj se konkurenca ne povečuje z določitvijo cen. Janvit Golob pa je o očitkih o protiustavnosti zakona dejal, da je odločitev o tem v pristojnosti ustavnega sodišča. Po njegovem mnenju tudi odvetniki ne morejo biti čisto neodvisni in samostojni in je dobro, da država ima nekaj nadzora in bedi nad morebitnimi anomalijami.
2
