Državni svet glede zakona o izvrševanju proračuna nesklepčen

Predlog veta je sicer podala skupina svetnikov s prvopodpisanim Branimirjem Štrukljem.

Ker bo že v sredo prisegla nova sestava DS, veta na omenjeni zakon, kot kaže, ne bo. Kot so pojasnili v DS, do izteka mandata, torej do srede opoldne, ko se na ustanovni seji sestane nov DS, sicer ostaja formalna možnost, da bi sejo nadaljevali, vendar pa je že sedanji predsednik DS Blaž Kavčič ob koncu seje z omenjanjem prihodnjega mandata nakazal, da je postopek končan. Če bi se zanj odločil prihodnji sklic DS, pa bi moral postopek steči popolnoma na novo. Na novo bi morala biti vložena tudi sama pobuda za veto, pri čemer se sedemdnevni rok počasi izteka; DZ je namreč zakon sprejel na seji 6. decembra.

Štrukelj: Zakon je nelogičen Branimir Štrukelj je zakon označil za nezakonitega, neustreznega in nelogičnega. Kot je napovedal Štrukelj, bodo sindikati javnega sektorja verjetno v sredo vložili tudi podpise za začetek postopka za referendum o zakonu. Dodal je, da se zavedajo posledic neuveljavitve zakona, vendar pa je vprašanje, kakšno alternativo imajo.

"Ali naj pristanemo na to dekadenco vladavine prava, kjer je mogoče z enim zakonom popravljati druge, čeprav ta zakon za to ni namenjen; da mirno gledamo, kako si vlada jemlje pristojnosti na račun DZ, da pristanemo celo na odvzem pogajalskih pravic 161.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki nam jih zagotavljajo mednarodne konvencije, in pa da pristanemo na odpuščanje," je vprašal Štrukelj.

"Vlada si jemlje pristojnosti na račun DZ" Vladi je tako očital opustitev nekaterih nujnih ravnanj, ki bi jim morala opraviti pred sprejetjem zakona, k čemur jo obvezujejo tudi mednarodne konvencije. Poudaril je, da je zakon o izvrševanju proračuna tehnični zakon, ki bi moral omogočiti izvedbo proračuna, tako pa posega na področja drugih zakonov. V nekaterih točkah je eksplicitno v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in posega v kolektivne pogodbe, je dejal Štrukelj in dodal, da si vlada jemlje pristojnosti na račun DZ.

Finančni minister Janez Šušteršič pa je očitke zavrnil in posvaril pred posledicami neuveljavitve zakona. Kot je pojasnil, so morali predlagati dodatne ukrepe, da bi izdatke za zaposlene v javnem sektorju spravili približno v okvir tistega, kar po njihovi oceni gospodarstvo lahko financira. "Naš BDP, od katerega vsi živimo, je bil lani praktično enak kot let 2008. V tem času je masa plač v zasebnem sektorju padla skoraj za en odstotek, v javnem sektorju pa se je povečala za šest odstotkov. To je tisto nesorazmerje, ki ga želimo s proračunom popraviti," je odgovoril minister.

Izdatke za javni sektor spravljajo na nivo, ki ga gospodarstvo lahko financira Kot je dejal, so morali predlagati dodatne ukrepe, da bi izdatke za zaposlene v javnem sektorju spravili približno v okvir tistega, kar po njihovi oceni gospodarstvo lahko financira. Ker jih veže dogovor, zaradi katerega niso mogli predlagati nadaljnjega zniževanja nominalnih plač, so predlagali znižanje mase plač v višini približno petih odstotkov glede na rebalans, je še povedal Šušteršič.

"Kot vlada ne vidimo načina, kako bi lahko 46.836 ljudem, ki so v času krize izgubili službo v zasebnem sektorju, razložili, zakaj branimo maso plač, delovna mesta, standard ljudi v javnem sektorju," je poudaril.

"Gre za odločitev, kaj je potrebno in kaj je možno narediti" Zato se o tem niso kaj dosti pogajali, saj gre po njegovih besedah za odločitev o tem, kaj je "potrebno narediti in kaj je možno narediti". Pri tem pa je minister poudaril, da pa so se pripravljeni pogajati o načinu, kako izdatke za zaposlene v javnem sektorju spraviti v okvir, ki je po oceni vlade vzdržen.

Kaj bi se zgodilo, če zakon ne bi bil uveljavljen? Šušteršič je ob tem še posvaril, kaj bi pomenilo, če zakon ne bi bil uveljavljen. Nastala bi podobna situacija, kot če proračun ne bi bil sprejet, kar pomeni, da bi nastopilo začasno financiranje proračuna, ko bi lahko porabili največ eno dvanajstino sredstev, ki so bila v primerljivem obdobju porabljena v preteklem letu.

Vendar pa to hkrati pomeni, da se morajo ta sredstva porabiti za iste programe kot v preteklem letu, pogodbe pa se lahko sklepajo le za obdobje začasnega financiranja, kar pomeni, da jih ni mogoče sklepati za več kot tri mesece in da ni možno sklepati pogodb za naprej, je povedal minister.

V razpravi, ki je sledila, je Štrukelj 46.000 izgubljenih delovnih mest v gospodarstvu označil kot veliko tragedijo, obenem pa opozoril, da se to ni zgodilo, ker so "učitelji učili, zdravniki zdravili in medicinske sestre negovale". Če bo v javnem sektorju zaposlenih 10.000 ljudi manj, malo gospodarstvo zaradi tega ne bo prosperiralo, ampak bo šlo še navzdol, je prepričan.

Član interesne skupine delojemalcev Drago Ščernjavič pa je opozoril, da je proračun najbolj restriktiven na odhodkovni strani, in se vprašal, zakaj minister ni več naredil na prihodkovni strani. Kot je pojasnil, so že pred sprejemom proračuna opozarjali, na katerih področjih bi bila mogoča izboljšanja, a se ni zgodilo nič, razen da so uvedli nekatere nove davke in nekatere ukinili.