Dolčič: Pravica otrok do zasebnosti je nad pravico javnosti do obveščenosti

Po njegovem se lastniki medijev in novinarji premalo zavedajo, da lahko odkrivanje otrokove identitete za otroka pomeni trajno škodo. Obenem priznava dilemo medijev v primeru, ko želijo otroku pomagati.

Dolčič: Kodeks etičnega ravnanja novinarjev je dober, le spoštovati ga je treba Kodeks etičnega ravnanja novinarjev je dober in zadošča za oceno primernosti poročanja o otrocih, vendar ga novinarji premalo spoštujejo, je prepričan namestnik varuhinje človekovih pravic. Obenem meni, da kodeks ne zadošča za tisti del rumenega tiska, ki se ne ozira na pravice drugih, ampak zasleduje le svoj dobiček. "V zakonu o medijih je treba predvideti sankcije, ki bodo lastnike medijev pripravile do razmisleka, ali je vredno kršiti otrokove pravice ali ne. Dodatnih pravil za novinarje, ki bi jim pomagala pri presoji poročanja, pa ni treba sprejemati," meni Dolčič.

Zatrdil je še, da je urad varuha že več primerov objave otrokovih podatkov v tiskanih medijih posredoval častnemu novinarskemu razsodišču, ki je v nekaterih primerih ugotovilo kršitve novinarjev.

Dolčič: Mediji z razkritjem otrokove identitete večkrat škodijo, kot pomagajo Dolčič sicer priznava dilemo medijev, ko želijo otroku pomagati. V tem primeru je po njegovem težko reči, da gre za kršitve otrokovih pravic. "Včasih objava v medijih pripomore k temu, da se določene razmere uredijo. Nikakor pa ne drži, da šele objava v medijih zagotovi, da vsi odgovorni opravijo svoje delo," ocenjuje namestnik varuha. Po njegovih besedah v večini primerov razkritja otrokove identitete prihaja do škode.

Dolčič: Novinarji od pristojnih institucij pričakujejo preveč Dolčič je dejal, da ne razume novinarjev, ki pravijo, da od pristojnih institucij ne dobijo dovolj podatkov. "Ne moremo pričakovati, da bodo centri za socialno delo posredovali podatke iz svojih spisov. Če bi novinarji zastavili vprašanja na splošni ravni dela centrov, bi prišli verjetno do enakih zgodb, le brez konkretnih imen," je prepričan.

Sedlarjeva: Včasih so za izpostavljanje otrok krivi tudi starši

Pomočnica urednice Jane in članica Novinarskega častnega razsodišča Alma M. Sedlar je poudarila, da bi moralo biti razkrivanje otrokove zasebnosti v medijih dopustno izključno takrat, ko bi to bistveno pripomoglo k razrešitvi otrokovih težav. "V okolju, kjer vsakdo pozna vsakogar, je otrok, katerega zasebnost je razgaljena, lahko zaznamovan za vse življenje. Tega se premalo zavedajo tudi starši oziroma skrbniki, ki včasih medije celo sami spodbujajo k javnemu izpostavljanju otroka," opozarja Sedlarjeva.

Sedlarjeva: NČR pogosto prepoznava kršitve kodeksa Po njenem mnenju razkrivanje otrokove zasebnosti skoraj nikoli ne pripomore k razrešitvi njegovih težav. Hkrati zatrjuje, da mediji z objavo posameznih zgodb pogosto opozarjajo tudi na napake pristojnih institucij. "S tem smo pomagali razrešiti že marsikatero otroško stisko. To pa nas ne odvezuje odgovornosti, da smo posebej obzirni vselej, ko gre za poročanje o otrocih, saj nas k temu zavezuje tudi kodeks novinarske etike," je pojasnila članica novinarskega častnega razsodišča (NČR). Izpostavila je, da NČR pogosto prepoznava kršitve kodeksa, ki so povezane z neupravičenim izpostavljanjem otrokove identitete in zasebnosti v medijih.

Sedlarjeva: Novinarji bi morali imeti konkretnejše strokovne smernice Sedlarjeva pravi, da bi bilo koristno, če bi novinarji imeli konkretnejše strokovne smernice v zvezi s poročanjem o otrocih. "Za novinarje, ki poklicnega kodeksa in razsodb NČR ne spoštujejo, bi bilo morda res smiselno razmisliti o spremembah medijske zakonodaje. Ta namreč natančno ne opredeljuje, kaj je medijem pri poročanju o otrocih dovoljeno in kaj ne," je sklenila Sedlarjeva.

Žorž: V zadnjem času mediji otroke le zlorabljajo

Psihoterapevt Bogdan Žorž je zapisal, da ob primerih izpostavljanja otrok v medijih v zadnjem času lahko mirno reče, da gre za zlorabe. Po njegovem je ta problem tako širok, da si niti ne upa postavljati opredelitve, kaj je pravzaprav zloraba v smislu izpostavljanja otroka v medijih.

Žorž: Zaradi osebnih koristi takšne objave odobravajo celo otrokovi starši "Dokaj ohlapno bi dejal, da gre za zlorabo vselej, ko z objavljanjem kakršnih koli podatkov o otroku zasledujemo koristi za odrasle, ali kadar gre za objavo podatkov zaupne narave, glede katerih se otrok ne more odgovorno odločiti, ali soglaša z objavo. Tu bi morali biti zelo previdni, saj se lahko zgodi - in to se v resnici dogaja, da zaradi nekih osebnih koristi takšno objavo odobrava celo otrokov starš ali skrbnik," ocenjuje Žorž.

Žorž: Previdno tudi pri razkrinkavanju slabega dela institucij Po njegovem mnenju bi morali biti pozorni ravno v primerih, ko take podatke objavljajo posamezniki z utemeljitvijo, da "razkrinkavajo" slabo delo institucij - le te pa se pravzaprav ne morejo braniti, ne da bi razkrivale osebne podatke otroka. "V svoji praksi sem se že srečal s primeri hudih stisk mladostnikov zaradi takih objav - in zato tu nobena previdnost ni odveč," je sklenil psihoterapevt.

Pirc Musarjeva: Dolžnost medijev je, da sami razmislijo, kaj je prav objaviti in kaj ne

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je pojasnila, da se informacijski pooblaščenec v primerih izpostavljanja otrok v medijih lahko odzove samo takrat, ko gre za objavo osebnih podatkov otroka iz zbirk institucije, denimo centra za socialno delo. Obenem je poudarila, da je pravica do svobode izražanja omejena s pravicami drugih. "Dolžnost medijev je, da sami razmislijo, kaj je prav objaviti in kaj ne. V imenu pravice svobode do izražanja ne smejo poteptati pravic otrok," je prepričana informacijska pooblaščenka.