"Diskriminatorno, če Bratuškova ne bi smela kandidirati za komisarko"

Ude z Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je zapisal, da je z izjemo "precej nejasne izjave predsednika KPK, g. Štefaneca" Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) o vsebini očitkov odhajajoči premierki zaradi načina njenega spornega (samo)imenovanja za kandidatko za evropsko komisarko "povedala malo ali nič". Poleg tega, kot meni Ude, iz poziva za posredovanje podatkov in vabila KPK Bratuškovi ni jasno, kaj se premierki očita.

Nekdanji ustavni sodnik meni, da je položaj članice komisije izrazito politična funkcija in zato "zavzemanje za imenovanje na to funkcijo ne more vsebovati elementa korupcije". Nadaljuje, da "sama visoka nagrada oziroma plača, želja po uveljavitvi in celo po oblasti še ne pomeni, da kandidiranje za tako javno funkcijo in zavzemanje, da tako funkcijo zasedeš, že predstavlja nasprotje interesov". Dodaja, da ni mogoče očitati kršitve etičnosti, če kodeks neke poklicne etike sploh ne obstaja.

"Sklep sprejet, če ni proti več kot polovica vlade" Glede glasovanja na dopisni seji vlade o kandidaturi Bratuškove je Ude zapisal, da v "28. členu poslovnik vsebuje pravilo, da je poslano gradivo s predlaganimi sklepi sprejeto, če proti njemu ali njegovemu sprejemu ali sprejemu njegovega posameznega dela v določenem roku ni glasovala več kot polovica članov vlade".

Oblikovanje predloga neposredno ne ureja nobena zakonska norma Profesor Trpin z Inštituta za ustavno pravo ugotavlja, da postopka oblikovanja predloga liste kandidatov za komisarja iz Slovenije neposredno ne ureja nobena zakonska norma, temveč je ta postopek izoblikovala dozdajšnja praksa, da se v prvi točki sklepa o predlogu kandidata vlada seznani s predlogom kandidata oziroma kandidatov, v drugi točki istega sklepa pa vlada pooblasti stalnega predstavnika pri EU, da predlog posreduje pristojnim institucijam EU.

"Formulacija prve točke tega sklepa je nekoliko nerodna, ker bi se lahko iz nje napačno sklepalo, da se vlada samo informativno seznani s predlogom kandidata oziroma kandidatov in da pri tem v ničemer nič ne odloča. Vendar ni tako," je zapisal Trpin in dodal, da postopek oblikovanja predloga liste kandidatov za komisarja, ki jo je vlada določila s svojim sklepom 31. julija letos "pravno ni sporen, čeprav bi bil lahko nekoliko bolje formuliran".

"Vlada lahko kandidira vsakega" Glede sodelovanja Bratuškove pri sprejemu sklepa o komisarskem kandidatu je Trpin zapisal, da odločitev o predlogu komisarske liste "sodi v krog političnega odločanja vlade, kjer ima vlada neomejeno diskrecijsko pravico, koga bo uvrstila na to listo". Med kandidate lahko vlada uvrsti kateregakoli državljana Slovenije, ki izpolnjuje evropske zahteve za komisarja, predsednik vlade pa ne more biti izjema samo zato, ker je kot predsednik vlade formalni predlagatelj predmetnega sklepa, pravi in dodaja: "To bi bilo do nje diskriminatorno."

Bratuškova tudi ne bi mogla odstopiti s položaja premierke in šele nato kandidirati za članico komisije, ker "ne more odstopiti in mora funkcijo predsednice vlade opravljati do začetka dela nove vlade".

Odločil glas Alenke Bratušek Nasprotno pravnik Rajko Pirnat meni, da gre za navzkrižje interesov in da je bila odločitev vlade nezakonita.

Na seji, na kateri je vlada odločala o komisarskem seznamu Jean-Clauda Junckerja, je proti predlogu glasovalo šest ministrov iz vrst SD, Državljanske liste in DeSUS. Za je bilo le pet ministrov iz Pozitivne Slovenije, na čelu s premierko v odhodu, ki je ponovno oddala glas zase. Dva ministra sta se vzdržala. Komisarski seznam je bil torej potrjen, ker ni bila proti več kot polovica članov vlade.