Dan spomina na žrtve prometnih nesreč

Letošnji slogan Dobre želje uresničujmo z dejanji poziva vse, ki smo udeleženi v prometu, na trezen razmislek, kako se ti lahko življenje v eni sami sekundi obrne na glavo. "Svetovni dan žrtev prometnih nesreč ni projekt, temveč gibanje, razširjeno po vsem svetu. Žrtve smo mi vsi. Ko se nam zgodi nesreča, ni nič več tako, kot je bilo. A besede niso več dovolj, spremeniti moramo sami sebe, svojo miselnost," je na tiskovni konferenci Zavoda Varna pot povedal njen predsednik Robert Štaba in se zahvalil vsem, ki so ta prizadevanja podprli, in sicer tako predsednik republike kot resorna ministrstva, civilne družbe, verski predstavniki. Od prve obeležitve spomina na žrtve prometnih nesreč mineva 17 let, leta 2005 so gibanje podprli Združeni narodi, dve leti kasneje pa je Svetovna zdravstvena organizacija tretjo nedeljo novembra imenovala kot Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Žrtve prometnih nesreč niso samo neposredni udeleženci Umrljivost na cestah je velik zdravstveni problem, saj povzroča ogromne stroške, poročila pa kažejo, da je tveganost, da bo nekdo umrl v prometni nesreči, za več kot dvakrat večja na območjih z najnižjo dohodninsko osnovo, je opozoril Marijan Ivanuša, vodja pisarne svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.

Da žrtve prometnih nesreč niso samo neposredno udeleženi, so se strinjali tako predstavniki policije, reševalcev kot gasilcev. "Policija je zelo vpeta v zgodbe žrtev, ravno zato smo že v izobraževalni sistem vnesli program obveščanja svojcev o slabih novicah, policistom pa nudimo psihosocialno pomoč," je pojasnil Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi. Čeprav zadnji, ki so poklicani na kraj prometne nesreče, a kljub temu nepogrešljivi, so gasilci. "Aktivirani smo v vrtcih in osnovnih šolah, premalo pa nas uporabijo pri mladostnikih. In čeprav imamo izredno sposoben kader, dobro tehnologijo in opremo, je zelo majhen poudarek na psihološki pomoči," je povedal predstavnik Gasilske zveze Slovenije Boštjan žagar.

Otroci opozarjajo starše S tem, ko seznanjamo z našo dejavnostjo otroke v vrtcih, dejansko želimo vplivati na njihove starše, saj želimo, da otroci opozarjajo njih, da niso pripeti, da vozijo prehitro, saj nesreča ne počiva. Skupni imenovalec je zavedanje, da moramo storiti vse, da se stvari izboljšajo. Kakšen je recept? "Ta že obstaja; če kaže prometni znak, da je treba voziti 40, potem je treba voziti 40," razlaga vodja reševalne postaje v kliničnem centru Andrej Fink.

Samo v dveh nesrečah; na Celovški (ko so umrli trije mladi atleti) in pred predorom Golovec, dodaja Fink, je 10 do 12 oseb iz reševalskih krogov potrebovalo psihološko pomoč. "Pred leti smo se skrivali za mačo oklepom, vendar smo, žal, tudi reševalci žrtve prometnih nesreč," pravi Fink.

Velik poseg v duševno stanje "Ko se prometna nesreča zgodi in udari, individualna raven življenja pade na nulo," svojo lastno izkušnjo opiše Štaba. Prometna nesreča je velik poseg v duševno stanje in iz tega se ne moreš spraviti sam, je prepričan Štaba, saj ti preostaneta le dve poti; ali se zapiješ oziroma si tegobe blažiš z antidepresivi ali pa poiščeš pomoč psihologa, s katerim skupaj razkrojiš svoj problem. "Prometna nesreča se lahko zgodi vsakomur in krajši ko je čas priznanja, krajša je rehabilitacija," je prepričan Štaba.