Dan, ko je Slovenija postala država

V Sloveniji danes praznujemo dan državnosti. 25. junija 1991 je namreč slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. 25. junija 1991 se je končal proces osamosvajanja Slovenije, ki se je začel v osemdesetih letih. Zahteve po unitarizaciji in centralizaciji Jugoslavije so v Sloveniji okrepili težnje po slovenski suverenosti. 57. številka Nove revije – program preoblikovanja v nacijo Proces osamosvajanja se je začel februarja 1987, ko je izšla 57. številka Nove revije, v kateri so bili objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program. Temeljna misel prispevkov je bila, da se mora slovenski narod preoblikovati v nacijo, torej v narod z lastno državo.

Proces proti četverici JBTZ (Janez Janša, Ivan Borštner, Franci Zavrl, David Tasič) pred vojaškim sodiščem je leta 1988 sprožil slovensko pomlad. V podporo četverici je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je 21. junija organiziral množično zborovanje na Kongresnem trgu.

Opozicijske stranke se združijo v koalicijo Demos Leto 1989 je zaznamovalo ustanavljanje novih političnih strank (že maja 1988 je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza). Novoustanovljene demokratične opozicijske stranke in Društvo slovenskih pisateljev so maja 1989 oblikovali Majniško deklaracijo, v kateri so zahtevali suvereno državo slovenskega naroda in večstrankarski sistem. Demokratične stranke (Slovenska demokratična zveza, socialdemokrati, krščanski demokrati, kmečka zveza, Zeleni …) so jeseni 1989 ustanovile koalicijo Demos, katere glavna cilja sta bila suverena Slovenija in parlamentarna demokracija.

Demos pelje Slovenijo na pot samostojnosti Ta koalicija je spomladi 1990 zmagala na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni in oblikovala vlado, ki jo je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle. Na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije je zmagal Milan Kučan, nekdanji vodja Zveze komunistov Slovenije (ZKS).

Novoizvoljena skupščina je julija 1990 sprejela Deklaracijo o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več.

88,5 odstotka volivcev za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990 je bil plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, na katerem je 88,5 odstotka vseh volivcev glasovalo za samostojnost. Plebiscitna odločitev je morala biti uresničena v šestih mesecih.

Slovenija je začela oblikovati lastno vojsko, kar je spravilo v nezadovoljstvo unitaristično-centralistično usmerjeno Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Slovenija po plebiscitu ni več pošiljala nabornikov v JLA, ustanovljena sta bila tudi dva učna centra, kamor so na usposabljanje napotili prve slovenske vojaške obveznike.

JLA zahteva slovenske nabornike Eden je bil na Igu pri Ljubljani, drugi pa v Pekrah pri Mariboru, kjer so 23. maja 1991 nastale prve napetosti med slovensko Teritorialno obrambo (TO) in JLA, ki je obkolila učni center. Zaradi ugrabitve dveh slovenskih teritorialcev je slovenska oblast začela blokado vojašnic. Ta je bila uspešna, saj je JLA (začasno) popustil in vrnil ugrabljena teritorialca. Med demonstracijami proti JLA je padla tudi prva žrtev za samostojno Slovenijo – Mariborčana Josefa Šimčika je do smrti povozil oklepnik JLA.

Agresija JLA na Slovenijo Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med jugoslovansko armado ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli v zgodnjih jutranjih urah 27. junija, prvi premiki JLA pa so bili dan prej na Primorskem.

Brionska deklaracija Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in poražena jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.

Na začetku julija 1991 so se po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. 7. julija so podpisali t. i. brionsko deklaracijo, ki jo je slovenska skupščina potrdila 10. julija.

Z njo je Slovenija uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njegovo izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo – pomembno je bilo zlasti nemško priznanje 19. decembra 1991. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN-a.