Civilna družba za pravično Slovenijo je predstavila besedilo Majniške deklaracije 2014

Slabo stoletje po prvi Majniški deklaraciji in 25 let po drugi, v kateri so takratne opozicijske stranke izrazile zahtevo po suvereni državi Sloveniji, so Civilna družba za pravično Slovenijo in nekatera druga civilna gibanja predstavili besedilo Majniške deklaracije 2014 in razloge zanjo.

K zasnovi nove Majniške deklaracije jih je po besedah Mitje Štularja vodilo spoznanje, da se moramo Slovenci "zaradi razmer, v katerih smo se znašli, začeti ukvarjati z lastno notranjostjo, se zazreti vase. To je od vsega, s čimer smo se ukvarjali do zdaj, morda celo najtežje".

Materialne stiske, izseljevanje mladih, nazadovanje zdravstva in šolstva Besedilo Majniške deklaracije 2014, ki se začenja z besedami "Pride čas, ko ni več časa za oklevanje", ugotavlja, da Slovenci danes "doživljamo nove nesporazume, provokacije in sovražnosti" ter da "iz ozadja ponovno delujejo vzorci, ki smo se jim uprli v času slovenske pomladi in osamosvojitve". Kot piše v deklaraciji, smo obtičali na prehodu v odprto in demokratično družbo, postavlja pa se tudi vprašanje, ali smo sposobni učinkovito upravljati lastno državo.

Snovalci deklaracije med drugim opozarjajo na materialne stiske stotisočev, izseljevanje mladih in sposobnih, nazadovanje zdravstva in šolstva, zaničevanje osamosvojitvenih vrednot in izgubljanje mednarodnega ugleda Slovenije.

Črnčec: V slovenski in evropski prostor se vračajo presežene ideje Nekdanji direktor Sove Damir Črnčec, danes član društva Evropska Slovenija, je med razlogi za skrb omenil, da se desetletja po koncu hladne vojne v naš in evropski prostor ponovno vračajo izrabljene in presežene totalitarne ideje.

"Mislili smo, da bomo z vstopom v Nato rešeni. Zveza Nato je nedvomno jamstvo za zunanjo varnost Republike Slovenije, to zavedanje je v naši javnosti premalo prisotno. Zato deklaracija v sklepnem delu govori o tem, da želimo živeti v suvereni in demokratični državi, ki je članica Evropske unije in Severnoatlantskega zavezništva."

"Slovenci smo lahko ponosni na več stvari, med drugim na to, da smo se po 24 letih otresli lažne drugorazrednosti. Zato v tretji Majniški deklaraciji prosimo, da bi verjeli v lastne potenciale," je dejala Katarina Kompan iz Študijsko-raziskovalnega centra za družino.

Pri nas ni vladavine prava Odvetnik Radovan Cerjak je izpostavil težavo odsotnosti pravne države.

"V deklaraciji ugotavljamo, da smo priče politični uporabi ustanov državne prisile zoper drugače misleče. To ni bilo zapisano zgolj zaradi obsodbe prvaka opozicije. Manj znano je, da je bilo v zadnjem času sproženih kar precej kazenskih in predkazenskih postopkov proti razumnikom, ki so si drznili kritično izraziti proti delovanju državnih organov."

Po Cerjakovem mnenju se pri nas znova skuša uvesti verbalni delikt, kakršnega smo imeli v nekdanji državi.

Deklaracija je nastala, ker Slovenci zmoremo več Snovalci so v sklepni del deklaracije zapisali željo po življenju v državi, ki bo utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, na vladavini prava, državi, ki spoštuje življenje in družino in je perspektivna za mlade, je odprta za iskanje zgodovinske resnice, očiščena ostankov totalitarnega režima in kjer je medijski prostor nepristranski, sistem volitev pa pregleden in omogoča politično stabilnost in odgovornost.

"Prepričani smo, da Slovenci zmoremo več. Zdajšnje stanje je del poti, je del procesa. Naš domet ni laž, ampak resnica. Ni zadolževanje, ampak ustvarjanje. Naš domet sta kakovost in odgovornost, je država, v kateri nas ni strah govoriti. Zaradi tega je nastala Majniška deklaracija," je dejal Štular.

Štular: Deklaracija je odprta za vse Majniško deklaracijo 2014 je v četrtek na prireditvi ob 25. obletnici Majniške deklaracije iz leta 1989, ki jo organiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, prvič prebral pesnik in igralec Tone Kuntner.

Podpis pod njo je do zdaj prispevalo 30 civilnodružbenih gibanj, povezanih v Civilno družbo za pravično Slovenijo. Deklaracija je po besedah Štularja "odprta za vse, ki bi jo želeli podpisati, za organizacije, tudi politične", in jo je mogoče podpisati fizično ali na spletu. Z njo želijo doseči spremembo razpoloženja v državi, je dejal Štular.

Deklaraciji v podporo bo Civilna družba za pravično Slovenijo 18. maja na Prešernovem trgu organizirala shod, na katerem naj bi po napovedi Črnčeca zbrane nagovoril predsednik Evropske ljudske stranke Joseph Daul.