Na okrogli mizi Ciril Kotnik - bodoči slovenski pravičnik danes razpravljajo o vlogi Slovenca, ki je med 2. svetovno vojno kot uradnik v Italiji pred nacisti rešil ogromno Judov in drugih preganjanih.
Na današnji okrogli mizi v soorganizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Svetovnega slovenskega kongresa z naslovom Ciril Kotnik – bodoči slovenski pravičnik, sodelujejo časnikar in publicist Ivo Jevnikar, zgodovinar Renato Podbersič in upokojeni diplomat Ivan Martelanc. Kot je povedal moderator okrogle mize mag. Renato Podbersič, si tako na ministrstvu za zunanje zadeve RS kot pri Veleposlaništvu RS v Italiji že dlje časa prizadevajo za oživitev spomina na Cirila Kotnika, ki naj bi bil po koncu 2. svetovne vojne po krivici pozabljen. Njegovo življenje je začel raziskovati šele publicist Ivo Jevnikar, ki je med današnjo razpravo med drugim poudaril, da so na pomembno vlogo Kotnika pri reševanju preganjanjih Judov, partizanov, Jugoslovanov in drugih pred nacisti po vojni opozorili tako predstavniki italijanskih Slovencev kot tudi sodelavci Ozne. Komunistična oblast je po vojni sicer Kotniku očitala simpatiziranje s četniki, zato je ne le izgubil položaj uradnika, temveč je bil vse do smrti leta 1948 tudi prezrt in pozabljen.
Pravičnik med narodi za rešitelje Judov
"Pravičnik med narodi je izraz, ki označuje nejude, ki so med holokavstom pomagali reševati jude. Pri tem so tvegali življenje, ne da bi za svoja dejanja zahtevali ali prejeli plačilo. Izraz je v tesni povezavi z ustanovo Jad vašem iz Jeruzalema, v kateri vse od povojnih časov shranjujejo dokumente, povezane s pomorom skoraj šest milijonov Judov med drugo svetovno vojno," je med današnjo okroglo mizo pojasnil Renato Podbersič. Kot je dodal, je status pravičnika med narodi trenutno priznan 24.356 ljudem iz 47 držav, med njimi pa je tudi že vsaj šest Slovencev, pri čemer so vsi delovali v tujini. "Najbolj znan pravičnik je verjetno Oskar Schindler, njegova zgodba je bila tudi navdih za film Schindlerjev seznam, nagrajen s številnimi oskarji." Postopek za priznanje pravičnika se začne na pobudo in ob pisnem pričevanju koga od rešenih pred preganjanjem ali prič. Odlok o priznanju izda posebna komisija pri ustanovi Jad vašem, ki jo sestavljajo številni strokovnjaki iz Izraela, predseduje pa ji sodnik izraelskega vrhovnega sodišča.
Pomagal je vsem pomoči potrebnim
Ciril (Čiro) Kotnik (1895–1948) je bil slovenski diplomat, ki je več kot dvajset let deloval na veleposlaništvu Kraljevine SHS (Jugoslavije) v Rimu. Zaradi ran v preteklih vojnah so ga oprostili vojaških dolžnosti in ga poleti 1917 zaposlili na kraljevem veleposlaništvu v Rimu. Med drugo svetovno vojno je opravljal službo diplomatskega predstavnika jugoslovanske begunske vlade pri Sv. sedežu in je tako smel ostati v Rimu. Čeprav je bil protikomunist, je aktivno deloval v prid preganjanim Judom in protifašistom, zato ga je oktobra 1943 aretiral gestapo. Nacisti so ga večkrat mučili in ga, ker ni izdal nikogar, obsodili celo na smrt, a so ga po posredovanju papeža izpustili iz zapora. Zveza italijanskih judovskih občin mu je leta 1955 posmrtno podelila zlato kolajno, že nekaj časa pa potekajo priprave za priznanje njegovega statusa pravičnika med narodi zaradi zaslug pri reševanju Judov med holokavstom.
Ciril Kotnik, ki je po besedah Iva Jevnikarja v Italiji sicer opravljal delo nižjega uradnika, se je poročil z Mario Tomassetti. Imela sta tri hčerke, Danico (umrla je še kot dojenček), Darinko (bila je znana dopisnica dnevnika Il Giorno iz Severne Amerike, ki živi v Kanadi) ter Ivanko, ki je mati vidnega italijanskega politika, nekdanjega podpredsednika italijanske vlade in nekdanjega župana Rima Walterja Veltronija. Ta o svojem znamenitem slovenskem dedu prav veliko ne ve, je pa to, da so ga zaprli in mučili gestapovci, omenjal že v nekaj knjigah in intervjujih.
2
