Petek, 13. 6. 2008, 12.00
8 let, 10 mesecev
Černačeva komisija potrdila poročilo

Po besedah predsednika Zvonka Černača je eden njegovih sklepov ta, da večina projektov v okviru izvajanja temeljnih razvojnih programov na ministrstvu za obrambo, ki so bili predmet preiskave, ni bila izvedena transparentno. Kot je povedal, v nobenem primeru ni bil izveden javni razpis za nabavo opreme, naročila pa so bila v večini raziskovanih primerov izpeljana na podlagi neposrednega naročanja. V nekaterih primerih so bila izvedena tudi "brez ustreznega preverjanja cen in kakovosti".
Posamezni nakupi niso bili izvedeni gospodarno
V primeri vladnega letala falcon je bila država zaradi načina izvedbe oškodovana, saj posamezni nakupi niso bili izvedeni gospodarno in s ciljem maksimiranja učinkov, je poudaril. Uporabna vrednost opreme, ki jo je preiskovala komisija, za obrambno pripravljenost države pa je po njegovo "majhna, nična oziroma v obratnem sorazmerju s stroški nabave".
Pri tem je Černač izpostavil tanke, izraelske havbice, sisteme za upravljanje ognja ACCS, kjer po njegovih besedah nekateri nakupi niso bili niti načrtovani v temeljnih razvojnih programih.
Državni zbor o nakupih ni bil vedno ustrezno seznanjen
Ostala oprema, ki jo je preiskovala komisija, pa je za obrambno pripravljenost ustrezna - gre za oklepnike 6x6 in letala pilatus. Vendar pa je Černač opozoril, da pri nakupih ni bilo upoštevano načelo gospodarnosti in transparentnosti . Državni zbor namreč po navedbah poročila o nakupih opreme ni bil vedno ustrezno in pravočasno seznanjen, je povedal predsednik komisije.
Zadnja točka poročila ugotavlja, "da leži največja odgovornost za razorožitev nekdanje Teritorialne obrambe leta 1990 na takratnem predsedstvu Republike Slovenije", je še pojasnil.
Državnemu zboru, ki bo poročilo predvidoma obravnaval na julijski seji, komisija predlaga tri sklepe. Prvi je ugotovitvene narave, drugi povzema bistvene ugotovitve poročila, tretji pa govori o tem, da so se po vstopu Slovenije v Nato dvignili standardi glede nabav vojaške opreme, je še poudaril Černač.
Anderlič in Jurij sta bila odsotna
Glede odsotnosti dveh članov komisije iz vrst opozicije, Aurelia Jurija (SD) in Antona Anderliča (LDS), je Černač dejal, da to obžaluje. Je pa pojasnil, da je komisija dokazni sklep sprejela septembra lani in tedaj sta po njegovih besedah Anderlič in Juri napovedala, da ga bosta dopolnila. "Te dopolnitve do 22. maja letos ni bilo," je zatrdil Černač. Ob tem pa je dejal, je poslanec SD Milan M. Cvikl, ki je bil kot dodatna priča predlagan 6. junija, nima nobene povezave z zadevami, ki jih je preiskovala komisija.
Del poročila, ki ne nosi oznake strogo zaupno, bo javnosti po zagotovilih predsednika komisije dostopen prihodnji teden.
Član komisije Srečko Prijatelj (SNS), je sicer ob prihodu iz seje povedal, da je poročilo sestavljeno korektno. Jožef Hrovat (NSi) pa je dodal, da je bilo ob odsotnosti Anderliča in Jurija sprejeto soglasno.