Cerarjeva vlada: premirje ali zatišje pred nevihto?

Januarja letos je bila zdravstvena reforma, ki jo je več kot dve leti pripravljala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, že klinično mrtva. Kritizirali so jo Socialni demokrati (SD), najbolj pa so ji nasprotovali v Demokratični stranki upokojencev (DeSUS). 

Tri mesece pozneje kaže, da je ključni del reforme, ki je za predsednika vlade Mira Cerarja paradni projekt njegovega mandata, pod streho. Vlada je po več koalicijskih usklajevanjih sredi meseca sprejela zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ureja podeljevanje koncesij in nadzor izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Tudi v državnem zboru se mu obeta večinska podpora.

Vladni projekti se premikajo naprej

Je v koaliciji res zavladalo premirje? Ali pa gre le za varljiv vtis in zatišje pred novo nevihto, ki vlado čaka jeseni?

V zadnjih tednih je mogoče zaznati, da so se v koaliciji dogovorili o načinu sobivanja v prihodnjih mesecih. Po nekaterih informacijah naj bi se uskladili, da bo koalicija na polno delovala vsaj do poletja. V tem obdobju naj bi izpeljali projekte, ki bi jih posamezni partnerji ocenili kot ključne.

V zadnjih tednih se je premaknil naprej tudi zakon o drugem tiru Divača–Koper. Na fotografiji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Foto: Gregor Jamnik Tako so se ob zdravstveni reformi v zadnjih tednih premaknili tudi nekateri drugi projekti. Eden od teh je zakon o drugem tiru Divača–Koper. 

V SD in DeSUS domala ves mandat ne skrivajo svoje nenaklonjenosti do ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča (SMC). A sredi aprila so podprli ekspresno sprejetje zakona, ki je na udaru velikih kritik zaradi nejasne finančne konstrukcije projekta in vloge madžarske države. Tik pred prazniki je državni svet nanj izglasoval veto, nekatere civilne iniciative pa že zbirajo podpise za začetek referendumskih postopkov.  

Demografski sklad kot karta za preostalo

V SMC bodo nenadno popustljivost koalicijskih partnerjev pri zdravstveni reformi očitno vrnili s podporo demografskemu rezervnemu skladu, ki je ključnega pomena za stranko Karla Erjavca. Prav zaradi tega projekta DeSUS, ki je bil vedno znova na izhodnih vratih vsake koalicije, ne grozi z odhodom iz vlade, čeprav že vstopamo v zadnje leto njenega mandata. Volitve naj bi bile namreč najpozneje maja ali junija prihodnje leto. 

Osnutek zakona o demografskem skladu, v katerega se bo preoblikovala zdajšnja Kapitalska družba (Kad), pokrival pa bo del primanjkljaja v pokojninski blagajni, je že na mizi poslanskih skupin. V prvo branje v državnem zboru bo šel verjetno po poletnih počitnicah. Po pričakovanju bo največ zapletov pri vprašanju, ali bo v last demografskega sklada prešla tudi Zavarovalnica Triglav, kar zahteva DeSUS. Več o demografskem skladu pišemo v okvirju.

Čeprav si v SMC želijo čim poznejše ustanovitve sklada, so nam viri potrdili, da ga v stranki dojemajo tudi kot karto, na katero lahko igrajo v pogovorih z DeSUS in SD o drugih, zanje pomembnejših vprašanjih. 

Konec kadrovske vojne?

Eno od teh je tudi kadrovanje. 

Marca smo bili priča kadrovski vojni med SMC in SD, ki se je razplamtela ob kadrovanju v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Zadnja imenovanja novih članov nadzornih svetov Petrola in Telekoma Slovenije so vsaj na zunaj minila precej bolj mirno, predhodno pa naj bi bila usklajena v koaliciji. 

SMC je po odstopu Gorazda Skubina novega človeka za vodenje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) našla v Matjažu Marovtu. Foto: Bor Slana Podobno naj bi bilo v energetiki. SMC je po odstopu Gorazda Skubina novega človeka za vodenje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) našla v Matjažu Marovtu. Informacij, da naj bi SD v zameno dobila pravico do imenovanja svojega človeka (Metoda Podkrižnika) v upravo Gen Energije, lastnice slovenske polovice krške nuklearke, nam viri v SMC in SD niso potrdili. 

Spomniti je treba, da je SDH na skupščini Podkrižnika imenoval v nadzorni svet Petrola. Podkrižnik je bil v igri za člana uprave Gen Energije že ob lanskem izbiranju, a se je izkazalo, da za položaj ne izpolnjuje pogojev. "Svojih prihodnjih odločitev ne komentiramo," so nam v SDH odgovorili na vprašanje, ali nameravajo v kratkem spremenili statut Gen Energije pri določbah, ki določajo kriterije za položaj v upravi. 

Vsi proti Kopač-Mrakovi

A v koalicijskem premirju je že mogoče zaznati nove razpoke. Trenutno najbolj vroča fronta je ministrstvo za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak (SD). Tej v SMC in DeSUS očitajo:

• opustitev reforme trga dela

Na ministrstvu so že lani pripravili tri zakone, ki spreminjajo pogoje za odpuščanje delavcev, obveznosti delavca v času odpovednega roka, in uvajajo nagrade za nižje kvalificirane delavce, ki bi si delo našli pred iztekom odpovednega roka. A teh Kopač-Mrakovi v več mesecih ni uspelo uskladiti s sindikati in delodajalci. 

Trenutno najbolj vroča "fronta" je ministrstvo za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak (SD). Foto: Bor Slana Da si ne želi tvegati spora s sindikati, odkrito priznava tudi ministrica. To naj bi na vrhu koalicije obrazložila Cerarju, ki je od nje že pred tem zahteval pojasnila. Sprejetje teh zakonov od Kopač-Mrakove zahtevajo tudi v DeSUS.

• reorganizacijo centrov za socialno delo

Tudi pri tem vprašanju je Kopač-Mrakova prišla v navzkriž s SMC in DeSUS. V upokojenski stranki se bojijo centralizacije ureditve, ki naj bi najbolj motila vodjo poslanske skupine Franca Juršo. Za SMC je težava drugačne narave. Želeli naj bi si večjega usklajevanja z ministrstvom za javno upravo, ki ga vodi Boris Koprivnikar. A pri tem naj bi naleteli na veliko nasprotovanje SD, ki Koprivnikarju očita slabo delo, vedno manj pa so z njim zadovoljni tudi v SMC.

Zapleta se tudi pri sprejemanju gradbene in prostorske zakonodaje. V SMC ministrici za okolje Ireni Majcen (DeSUS) očitajo, da želi s predlogi novih rešitev nekatere postopke za pridobitev dovoljenj še podaljšati. Koalicija bo zato osnutke zakonov obravnavala po praznikih. 

NLB in SDH – točki preloma

Še več morebitnih min koalicijo čaka po poletju. 

Morda največja bo privatizacija NLB, kjer bo zelo verjetno lahko odločala le o dveh slabih odločitvah: prodaji po ceni, precej nižji od knjigovodske, ali ustavitvi prodaje, ki prinaša tveganja, da bo Evropska komisija od banke zahtevala dodatne zaveze, to je razprodajo donosnih balkanskih hčerinskih družb. 

Še pred tem bo sledil nov krog izbire dveh članov nadzornega sveta SDH. Na ministrstvu za finance ne želijo razkriti, koga so imenovali v novo komisijo, ki vodi postopek izbire. 

Če bo Agrokor šel v stečaj, bi lahko Mercatorju ostala številna bremena. Foto: Matej Leskovšek V nadzornem svetu SDH sicer trenutno sedijo štirje člani, saj je njegov predsednik Damjan Belič prek sodišča dosegel imenovanje Igorja Kržana. Tega je SMC lani nekaj časa podpirala pri naskoku na položaj generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Ko oziroma če bo državni izbor imenoval dva člana, bo moral Kržan nadzorni svet zapustiti. 

Prav sodno imenovanje na tako pomemben položaj, ki se uporablja res v skrajnih primerih, pove vse o načinu upravljanja državnega premoženja v obdobju te vlade. Vse manj članov ima tudi nadzorni svet NLB, ki bi moral potrditi prospekt za prodajo. 

Mercator kot damoklejev meč nad Cerarjevo vlado

Ob daljšanju čakalnih vrst, izgubah bolnišnic in drugih težavah v zdravstvu, ki bi še lahko izbruhnile na površje, in zaostrovanju socialnega dialoga, ki ga napovedujejo sindikati, spodbujeni z dvigom plač v javnem sektorju, bo ena od ključnih zgodb te vlade tudi Mercator. 

Pri Agrokorju je namreč vse več možnosti za črni scenarij, saj se tudi poseben zakon, ki ga je sprejela hrvaška vlada, vse bolj kaže kot kupovanje časa pred lokalnimi volitvami na Hrvaškem. 

Če bo Agrokor šel v stečaj, bi lahko Mercatorju ostala številna bremena: nepoplačane terjatve, pretrgana najemna razmerja, ki bi lahko ogrozila Mercatorjevo likvidnost, zapletlo pa bi se lahko tudi pri razdruževanju z Agrokorjem. Vse to bi lahko nevarno zamajalo Mercator, poslovni sistem, ki v Sloveniji zaposluje več tisoč ljudi, in njegove dobavitelje.