"Če želimo z vodo živeti, moramo znati z njo tudi ravnati"

"Voda je tudi strateška surovina in zagotovo pomembnejša od nafte in drugih surovin, ki jih uporabljamo. Voda je tudi problem v podnebnih spremembah, s poplavami je je preveč, s sušami premalo, na udaru pa so tudi morja, ki so natrpana z odpadki civilizacije," je nadaljeval in opomnil, da tudi bolezni najdejo pot skozi vodo: "Slabe vode pomenijo slabo življenje in stari rek, da je zdrava voda tista, ki teče čez sedem kamnov, ne velja več vedno. Žalosten podatek je, da 1,5 milijona otroških smrti letno povzroči slaba voda."

V Sloveniji voda iz pipe odlična

Vodni viri, zlasti pitne vode, so najbolj dragoceni za življenje. Za industrijo je dobra tudi prečiščena voda, ki za pitje ni vedno dobra, in v Sloveniji imamo razmeroma dober položaj: "Imamo dobre vode, razmeroma dovolj jih imamo, smo ena redkih držav na svetu, kjer lahko odpremo pipo in pijemo vodo, ne da bi se bali okužbe ali česarkoli drugega. Voda iz plastenke ni nič čistejša ali kakovostnejša od vode, ki jo lahko natočimo v stekleni vrč in jo z veseljem popijemo."

Ustrezno ravnati, preden pride do hudih težav

Naša celina je bogata z vodami in ne sodi v ogrožena področja, a je drugod, zlasti v Afriki in Aziji, precej drugače. "Vendar moramo tudi pri nas ustrezno ravnati preden pride do hudih težav. To spoznanje, da je skrb za vode ena primarnih skrbi tako velike skupnosti kot je evropska, se odraža tudi v zakonodaji in zato smo leta 2000 dobili t.i. vodno direktivo (Direktiva 2060ES), ki je uvedla spremembo v ravnanju z vodami in pogled uporabnikov na to."

Do leta 2015 dobro stanje evropskih voda

Osrednji cilj direktive o vodah je, da se do leta 2015 v vseh članicah vzpostavi dobro stanje površinskih, podzemnih in obalnih voda. Cilji, ki jih je treba v ta namen doseči, so preprečiti slabšanje stanja voda, preprečiti onesnaževanje na viru, vzpostaviti nadzorne mehanizme ter uvesti ekonomske cene vode in načela "povzročitelj plača", s katerim bi lahko sankcionirali industrijo in posameznike, ki z vodami ravnajo brezskrbno. "Slovenija direktivi sledi," je zatrdil okoljski minister.

Stanje slovenskih voda ni pretirano alarmantno

"Na zemljevidu Slovenije se vidi, da stanje voda ni pretirano alarmantno. Pri problematičnih točkah gre za krajevne razmere, kjer je dejavno kmetijstvo in industrija ali je neurejeno vprašanje odpadnih voda. Razmere so bolj ali manj pod kontrolo, na ekscese takoj ukrepamo, pomembnejši je preventivni del," je na vprašanje o najbolj problematičnih točkah slovenskih voda uvodoma odgovoril okoljski minister.

Spremljanja kemijskega stanja površinskih voda, ki jih opravljajo na Ministrstvu za okolje in prostor in Agenciji RS za okolje, razkrijejo, da kljub nekaterim dalj časa trajajočim težavam (denimo v kmetijsko intenzivni severovzhodni Sloveniji so težave predvsem z nitrati in ostanki fitofarmacevtskih sredstev) slovenske vode z nevarnimi snovmi pravzaprav niso močno obremenjene.

Problematična odseka Save in Krke Dva resnejša problema sta Sava od Vrhovega do Boštanja in Krka od Soteske do Otočca, je opozorila Mojca Dobnikar Tehovnik z Agencije RS za okolje. "V prvem primeru je za slabo kemijsko stanje krivo živo srebro, katerega vir je potok Boben, ki se v Savo izliva pri Hrastniku, v drugem primeru pa dejavnosti novomeškega industrijskega bazena," je pojasnila.

Tretja rdeča lisa je tudi Jadransko morje, kjer so zaznali povečane vsebnosti tributilkositrovih spojin, katerih najverjetnejši vir so ladijski premazi za zaščito pred algami. "V tem trenutku še ne moremo govoriti, ali je ta vir slovenski ali ne, saj je treba preučiti še meritve v sosednjih jadranskih državah," je povedala Dobnikar Tehovnikova.

Pesticidi in nitrati stalna težava na vzhodu Slovenije Ekološko stanje površinskih voda se razvršča v pet razredov, približno polovica slovenskih rek pa dosega vsaj dobro kakovost, to je prvi ali drugi kakovostni razred. Najbolj problematične so reke Koren, ki odteka v Italijo, Cerkniščica, Kamniška Bistrica v spodnjem toku, Sotla, Kobilski potok in Pivka. Nadzor kemijskega stanja podzemnih voda je potrdil, da največ težav povzročajo nitrati in pesticidi v okolici Celja in vzhodni Sloveniji, medtem ko ostale vode izpolnjujejo merila za dobro kemijsko stanje.

Za vode skrbijo (ali bi vsaj morale) tudi občine

Na vprašanja o sredstvih, namenjenih za dosego ciljev o kakovosti vod in sankcioniranju kršiteljev, pa so minister in njegovi strokovni sodelavci ponudili načelne odgovore. "Sredstva za urejanje teh problemov niso samo na našem ministrstvu; veliko teh sredstev imajo tudi občine, ki v skladu z njihovim programom in delom prav tako skrbijo za vode," je pojasnil minister. Točnih številk ni tudi zato, ker tovrstne dejavnosti potekajo skozi več različnih programov in dejavnosti, so povedali strokovni sodelavci direktorata za vode.

Preventiva pomembnejša od sankcioniranja

Kar zadeva sankcioniranje onesnaževalcev, smo slišali, da je število inšpektorjev omejeno in vedno predstavlja težavo. "V primerih, ko se zgodi kaj bolj očitnega in bolj problematičnega, se jih takoj obvesti in se ti odpravijo na teren. Večji problem vidim v splošnem nadzoru," je povedal Žarnić.

Sankcioniranje kršiteljev vidi le kot gasilsko akcijo in je prepričan, da je še pomembneje iskati vzroke za kritične vodotoke in kritična mesta. Tudi v tem kontekstu je po ministrovih besedah pomembna naloga inšpekcijskih služb čim bolje locirati glavne onesnaževalce oz. vzroke za pretirano obremenitev voda.

Okolje je treba upoštevati že od začetka projekta

Minister Žarnić se ni uspel izogniti vprašanju o domnevnih okoljsko motiviranih težavah pri izvedbi projekta spodnjesavskih elektrarn, a je ob tem odločen, da težav pravzaprav ni. "Ministrstvo za okolje in prostor ni povzročitelj težav pri spodnjesavskih elektrarnah in, če gledate celotno vrednost naložbe, je delež, ki izvira iz našega dela, tako izredno majhen, da ne bi smel ogroziti projekta. Vpletanje našega ministrstva v neke zgodbe o težavah je, milo rečeno, čudno," je dejal.

Žarnić, ki kot gradbenik zagotovo ima izkušnje s projektiranjem, pojasnjuje, da gradnja ni in ne more biti otežena, če so že v prvi fazi jasne zahteve, ki jih je treba upoštevati. "Če so pogoji in načela zelo jasni na začetku, se to upošteva in to ima svojo ceno. Pri projektiranju v gradbeništvu, arhitekturi, industriji … kjerkoli je okolje treba upoštevati kot parameter, ni več vprašanja dražje ali ne dražje." Pri slovenskih hidroenergetskih objektih velik del gradnje že poteka in načrtovanje je bilo opravljeno že pred časom, a v bodočih načrtovanjih se bodo upoštevala določila zakonov, ki izhajajo iz "evropske vodne direktive".

Energetiko in okolje je treba uravnotežiti Očitke o podražitvah zaradi takih zahtev zavrača: "Projekta ne podražijo jasne zahteve na začetku, temveč spremembe, ki prihajajo pozneje po zaključenem projektu ali kar med izvedbo. Mi moramo strani uravnotežiti; ni vse samo energetska ali samo okoljska zgodba. Prizadevati si je treba za čim večji skupni izplen," je svoja razmišljanja sklenil okoljski minister.