Ministrstvo za šolstvo je učiteljskim sindikatom na pogajanjih ponudilo uvrstitev učiteljskih nazivov v višji plačilni razred.
Predlog bi po besedah ministra Milana Zvera pomenil dodatnih 24 milijonov evrov. Za glavnega sindikalnega pogajalca vzgoje in izobraževanja Branimirja Štruklja je izračun pretiran, možnost stavke pa ostaja odprta.
Zver: Gre za že tretje povišanje v predlogih učiteljskih plač
Ministrstvo za šolstvo in šport je v tokratnem krogu pogajanj ponudilo umestitev v višji plačilni razred na vseh ravneh izobraževalne vertikale, torej za vzgojitelje v vrtcih, za srednješolske učitelje kot tudi za visokošolske učitelje. Po mnenju ministra Milana Zvera je bil to "kar širokogruden pogajalski predlog," ki bi po njihovih izračunih zahteval dodatnih 24 milijonov evrov. Kljub tem "se druga stran ni približala naši pogajalski poziciji," je dejal Zver. Med drugim je tudi spomnil, da gre za že tretje povišanje v predlogih učiteljskih plač.
"Potrebno je poskrbeti za ravnovesje javnih financ"
Ob tem je minister opozoril še na makroekonomski položaj in posledično na potrebo, da se poskrbi za ravnovesje javnih financ. Manevrskega prostora za vladno stran naj namreč skorajda ne bi več bilo, je posvaril.
"Dvig plač bi zahteval okoli deset, ne pa 24 milijonov evrov"
Glavni sindikalni pogajalec za področje vzgoje in izobraževanja ter glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je sicer priznal, da je vladna stran "naredila pomemben približevalni korak," hkrati pa je izrazil dvom, da bi omenjena umestitev v višji plačilni razred zahtevala tolikšno vsoto. Umestitev v višji plačilni razred naj bi njihovih izračunih pomenila približno 4-odstotni dvig plač, kar pa naj bi zahtevalo okoli deset milijonov evrov dodatnega denarja. Štrukelj je dodal, da so poleg tega številna druga vprašanja ostala odprta.
Približno štiri odstotke namreč sedaj znaša razlika v plačah med razredi, po Zverovem pa se končnih razlik med plačilnimi razredi ne da tako enostavno preslikati v odstotke, saj je predlog vezan na plačilne razrede. Štrukelj je dodal, da so poleg tega številna druga vprašanja ostala odprta.
"Dogovor bi dosegli lažje, če ne bi potekala pogajanja tudi v drugih panogah"
Zver je ocenil, da bi s šolniki verjetno lažje dosegli dogovor, če ne bi istočasno potekala pogajanja o plačah v drugih panogah. Spomnil pa je tudi, da se je položaj zaposlenih v izobraževanju v zadnjih letih bistveno izboljšal. "Z izplačanimi aneksi smo močno popravili plače učiteljev, ki so danes primerljive z najbolj razvitimi državami," je pojasnil. Tudi zaradi tega dvomi, da se bo položaj položaj učiteljev s stavko izboljšal, saj gre pri napovedani morebitni stavki po njegovo za "spolzek teren".
Z vladne strani niso dobili odgovora na njihov predlog
Štrukelj je ponovil, da so njihove zahteve osredotočene na to, da se položaj in ugled učiteljev ne zmanjša. Ob tem je zanj problematično, da z vladne strani niso dobili odgovora na njihov predlog glede plač visokošolskih učiteljev.
Zver je k temu dodal, da "smo sprejeli sindikalni koncept enega delovnega mesta v treh nazivih," zato ni mogoče trditi, da se glede plač v visokem šolstvu niso ničesar dogovorili.
Za Štruklja ostajata sicer odprti tudi vprašanji zaposlenih v vrtcih in učiteljev svetnikov.
Zver: Problem "dokaj egalitarno stališče" sindikata
Po Zverovih besedah problem v pogajanjih predstavlja tudi "dokaj egalitarno stališče" sindikata , po katerem "bi vzgojiteljica naj imela enake plačilne razrede kot profesor matematike v gimnaziji". Na vladni strani so sicer predlagali večji razpon pri napredovanjih učiteljev, vendar se v sindikatu s tem niso strinjali, je dejal Zver.
Štrukelj je ob tem pojasnil, da imajo oboji, tako vzgojiteljice kot učitelji, isto stopnjo zahtevane izobrazbe, Zver pa je k temu dodal, da se tudi to glede na bolonjske stopnje izobrazbe spreminja.
Naslednja pogajanja čez teden dni
Naslednji torek naj bi se pogajalski strani še enkrat sestali pred izredno sejo glavnega odbora Sviza, ki je predvidena za isti dan. V kolikor do dogovora tudi takrat ne bo prišlo, se bodo na seji Sviza odločali o sklicu enodnevne opozorilne stavke, ki bi zajela celotno vertikalo od vrtcev do univerz. V zraku pa ostaja tudi napovedana možnost daljše stavke po 1. septembru.
Pred naslednjimi pogajanji Štrukelj ostaja optimističen. "Verjamem, da glede na to, da nama je danes z ministrom v enem delu kar dobro šlo, da bi lahko se oba potrudila še v torek," je napovedal. Minister Zver pa se nasprotno boji, "da je danes bila zamujena ena velika priložnost, ki se bo težko ponovila".
4
