Z danes sprejetimi spremembami ustave je konec političnih kupčkanj, referendum ostaja orodje v rokah ljudi, je po skoraj soglasni odločitvi poslancev, da referendum v ustavi omejijo, dejala premierka.
Državni zbor je s 86 glasovi za in le enim proti sprejel odločitev o spremembi referendumske ureditve v ustavi.
Referendum bo po novem lahko zahtevalo 40 tisoč volivcev, te pravice pa ne bodo imeli več državni svet in 30 poslancev, kot je veljalo do zdaj. Z uvedbo tako imenovanega zavrnitvenega referenduma bo zakon na referendumu zavrnjen, če bo proti glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pri čemer se bo proti zakonu morala izreči najmanj petina vseh volivcev. Državni zbor ne bo več omejen s suspenzom odločanja o zakonu, ki je bil na referendumu, ampak bo lahko takoj po zavrnitvi predlagal nov zakon.
Na referendumu se ne bo mogoče izrekati o zakonih, katerih padec bi imel javnofinančne posledice. V naboru zakonov, o katerih usodi ne bodo smeli odločati državljani, bodo tako po novem zakoni o carinah, davkih in drugih obveznih dajatvah, o zakon o izvrševanju proračuna, o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali posledic naravnih nesreč, pa tudi zakoni, ki odpravljajo protiustavnost v zvezi s človekovimi pravicami in drugo neustavnost, ter zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb.
Premierka Bratuškova je pol ure pozneje odločitev poslancev komentirala takole: "Politiki smo naredili napako in ljudem bistveno premalo razložili, kaj te spremembe pomenijo. Dejstvo je, da s spremembami ustave, ki so bile danes sprejete, konec političnih kupčkanj, povezanih z razpisovanjem referenduma. Politika, poslanic ne bodo mogli več zahtevati razpisa referenduma. Ta ostaja resnično orodje v rokah ljudi."
Bratuškova je poudarila, da se pogoji, pod kateri ljudje lahko dosežejo referendum, niso v ničemer spremenili. "Poudarjam, da bo Slovenija kljub tem spremembam ali pa prav zaradi njih absolutno ostala solidarna in socialna država," je dodala.
Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejala, da je odločanje o spremembi referendumske zakonodaje ena najpomembnejših in najzahtevnejših sprememb, saj je treba za njeno izvedbo doseči širok konsenz. Kot je dejala, se je izkazalo, da obstaja tokrat več kot zadostno soglasje za spremembo tega instituta, za katerega po njenih besedah tudi v družbi prevladuje mnenje, da trenutno omogoča zlorabo v politične namene.
Tudi Matej Tonin (NSi) se je strinjal, da se je zdajšnja referendumska ureditev vrsto let zlorabljala za taktične blokade, poleg tega je opozoril, da udeležba na referendumih zgovorno govori, kaj si ljudje mislijo o referendumih. Poudaril je, da bo po novem referendum lahko zahtevalo le še 40 tisoč volilnih upravičencev, pri čemer razpisani referendumi ne bodo smeli biti o zakonih o obrambi države, o davkih, o mednarodnih pogodbah in o zakonih, ki odpravljajo protiustavne posledice.
Tanko: Vlada Alenke Bratušek bo prva dejansko lahko vladala
Jože Tanko (SDS) je poudaril, da so stranke na četrtkovem vrhu sprejele pomemben dogovor o fiskalnem pravilu in o spremembi referendumske ureditve. S tem bo vlada Alenke Bratušek po njegovih besedah kot prva vlada dejansko lahko vladala. Dodal je, da se bo z uveljavitvijo obeh dogovorov državo lažje usmerilo na zdravo pot razvoja, vlade pa bodo lahko na vzdržen način omogočale družbeni razvoj.
Kociprova: Ni vse, kar predlaga politika, slabo
"Skoraj vsa strokovna javnost se strinja, da je zdajšnja referendumska ureditev neprimerna, zasnovana preširoko in omogoča tudi različna politična izsiljevanja," je ob predstavitvi stališča poslanske skupine PS dejala Maša Kociper. Kociprova je izpostavila, da je predlagana rešitev spremembe referendumske zakonodaje daleč najboljša do zdaj, saj omejuje politiko in referendum daje povsem v roke državljanom. "V drugem delu, to je pri izjemah, pa predlagana rešitev omejuje odločanje ustavnega sodišča in ga dela bolj predvidljivega.
Predlagana ureditev je bolj dorečena in omejuje ustavno sodišče ter daje predlagateljem več možnosti, da vnaprej predvidijo, o katerih zakonih je referendum možen in o katerih ne." Po mnenju Kociprove sicer politični trenutek za spreminjanje referendumske ureditve ne bi mogel biti manj primeren, kot je. "A zelo slabo bi bilo, če bi zato, ker je položaj slab, nasprotovali dobrim referendumskim rešitvam, takšnim, ki lahko položaj izboljšajo. Ni vse, kar predlaga politika, slabo. Predlog je strokoven in dorečen," je še povedala in napovedala podporo poslanske skupine predlogu spremembe.
"Kdor ni uspel v državnem zboru, je svoje dosegel z referendumom"
"Predlagane spremembe ustave v zvezi z ureditvijo referenduma bomo v SD podprli," je napovedala Ljubica Jelušič in izpostavila dva ključna razloga za takšno odločitev stranke. Tisti, ki jim svoje volje ni uspelo uveljaviti v državnem zboru, so to po besedah Jelušičeve storili s pomočjo medijske kampanje in odločanja na referendumu, drugi razlog pa je možnost nasprotovanja ustavno zagotovljenim človekovim pravicam na referendumu, ki jo omogoča obstoječa ureditev. "Presojo o tem, kateri zakon gre lahko na referendum, so pisci ustave zavestno prepustili ustavnemu sodišču. Z leti se je oblikovala praksa ustavnega sodišča, ki je bila zlasti ob zakonih s finančnimi posledicami precej nedosledna," je opozorila Jelušičeva in izrazila prepričanje, da mora ustava "dati ustavnemu sodišču trdnejša sidra, kako se odločati o dopustnosti zakonodajnega referenduma".
"Zakonodajni referendum dajemo v roke volivcem, ne več poslancem"
Katarina Hočevar (DL) je izrazila zadovoljstvo, da se je državni zbor ustrezno odzval na opozorila stroke, ki je po njenih besedah praktično od uveljavitve ustave naprej govorila, da je ureditev na področju referenduma pomanjkljiva. "Imamo največje število kvalificiranih predlagateljev, nobenih omejitev po vsebini in suspenzivni enoletni rok na odločitev na referendumu," je povedala Hočevarjeva. Opozorila je na možnost zavajanja volivcev po zdajšnji ureditvi in dejala, da je naloga zakonodajalca, da to prepreči. "Nekateri pravijo, da s spremembami referendumske ureditve ubijamo demokracijo, a res je ravno nasprotno, zakonodajni referendum dajemo v roke volivcev, ne pa več poslancem in državnemu svetu," je izpostavila in napovedala podporo poslancev DL spremembam referendumske ureditev v ustavi na glasovanju.
Prevc: Pri kvorumu stiskamo zobe, a bolje to kot zdajšnja ureditev
"Obstoječa referendumska zakonodaja ima pomanjkljivosti in nekateri te pomanjkljivosti tudi izkoriščajo. Referendum ne more biti orodje za uveljavljanje politike vlade in za uveljavljanje ozkih, takšnih ali drugačnih interesov. Prvič, najprej moramo referendum vzeti iz rok politike. 40 tisoč overjenih podpisov je zadostna kritična masa, da se preveri ljudska volja. Drugič, treba je določiti, o katerih vsebinah ni mogoče odločati na referendumu," je v predstavitvi stališča poslancev SLS dejal Mihael Prevc. Kot tretjo bistveno spremembo, ki jo prinaša nova ureditev, pa je Prevc izpostavil uvedbo kvoruma. To sicer SLS, kot je povedal, še vedno "podpiramo s stisnjenimi zobmi, a je vseeno boljša od obstoječe, saj je zahtevani kvorum petine volivcev boljša rešitev kot splošni kvorum. S tem bodo odločali tisti, ki se referenduma udeležijo, in ne tisti, ki ostanejo doma." Predlagano spremembo referendumske zakonodaje bodo zato v SLS podprli.
3
