"Alenka Bratušek ni niti enkrat samkrat intervenirala za kakršenkoli kredit in nihče pri Alenki Bratušek ni niti enkrat samkrat interveniral za kakršenkoli kredit," je zatrdila predsednica vlade.
Tako je premierka Alenka Bratušek med drugim odgovorila na poslansko vprašanje Jožeta Tanka (SDS), na kakšni osnovi je bila sprejeta odločitev za prodajo mariborske banke NKBM, ki jo je Bratuškova prvič napovedala v intervjuju za enega od hrvaških časnikov. Tanko je še opozoril, da je koalicija zavrnila klasifikacijo naložb in smernice za upravljanje, ki jih je pripravila še Janševa vlada, novih dokumentov glede upravljanja državnih naložb pa nova vlada v DZ ni poslala.
Cenena posojila v samopostrežbi NKBM-ja
Poslanec nekdanje vodilne vladne stranke je opozoril, da je bila Bratuškova nadzornica v NKBM v času "cenenih kreditov" in "zgubaških naložb". Tanko je še dejal, da se želi Bratuškova s prodajo NKBM izogniti prenosu slabih dosjejev v slabo banko in soodgovornosti za odločitve v "samopostrežbi NKBM".
Odlična nadzornica in izvršni direktor Janševe vlade
Predsednica vlade je svoje nadzorniško delo ocenila kot odlično, spomnila pa je, da v banki še vedno sedi izvršni direktor, ki ga je postavila Janševa vlada in Tanka vprašala, zakaj so ga torej imenovali. Opozorila je, da so podatki o kreditih poslovna skrivnost, čeprav se nekateri objavljajo v medijih. Naštela je še nekaj kriterijev za prodajo mariborske banke.
Prodaja, ker je Zvonu odzvonilo
Med njimi je med drugim omenila podpisane sporazume o skupnem nastopanju lastnikov pri prodaji naložb, saj se pri prodaji večinskega deleža podjetja pričakuje občutno višja dosežena prodajna cena. Omenila je tudi stečaj družbe Zvon Ena Holding, ki je bila večja lastnica posameznih naložb in je bankam upnicam zastavila delnice v podjetjih za zavarovanje posojil, te pa so jih zdaj primorane prodati, da izboljšajo svoj položaj.
Nepremišljeno, prehitro, predrago
"Če zadolževanje ocenjujete kot neuspešno, je bilo vaše zadolževanje še bolj neuspešno" Tako pa je Bratuškova odgovorila na vprašanje opozicijskega poslanca Jožefa Horvata (NSi), ki je ocenil, da se je Slovenija z nedavno izdajo obveznic nepremišljeno, prehitro in predrago zadolžila. Zanimalo ga je še, za kaj konkretno bo denar porabljen in po kakšni ceni, saj je treba glede na to, da gre za dolarske obveznice, upoštevati še tečajne razlike.
Sintetično je cenejše
Bratuškova je odgovorila, da je bila zadolžitev za deset bazičnih točk bolj ugodna kot oktobra lani. Razložila je, da je Slovenija izvedla tako imenovano sintetično zadolžitev v evrih, zato gibanju tečaja ni izpostavljena. "Verjamem, da veste, da se Republika Slovenija ne zadolžuje za vsako stvar posebej, ampak za izvrševanje proračuna."
Obveznice prinašajo redne plače in pokojnine
Premierka je dodala, da se je Slovenija zadolžila za normalno izplačevanje pokojnin in plač v javnem sektorju, za investicije, poplačilo posojil in za dokapitalizacijo bank, s čimer bo vlada pomagala gospodarstvu.
Predčasen odkup ni mogoč
Na vprašanje Horvata, ali je mogoč predčasen odkup obveznic, da bi se lahko pozneje zadolžili pod ugodnejšimi pogoji, je Bratuškova odgovorila, da obveznice nimajo vgrajene nakupne opcije. "Nobena referenčna obveznica nima takšne opcije, niti ni to praksa referenčnih obveznic drugih držav," je zatrdila premierka.
Privatizacija kot licitacija
Poslanca Franca Pukšiča (SLS) so zanimali konkretni ukrepi za reševanje gospodarstva, za delovna mesta, za privabljanje tujih investicij in za spodbude domačim podjetnikom. "Zakon za sanacijo bank in zakon o slovenskem državnemu holdingu ste si že prikrojili po svoje. Privatizacijo načrtujete bolj kot licitacijo, ne pa tako, da bi šlo za celovito upravljanje z državnim premoženjem."
Katastrofa za slovenski narod
Pri načrtu reševanja podjetij pa vlada nima postavljenih kriterijev, ampak gre za "sistem danes tako, jutri pa bomo že videli, kako", je prepričan Pukšič, ki je dvig DDV-ja označil za katastrofo, "tako za gospodarstvo kot za slovenski narod".
SID banka bo rešiteljica
Bratuškova je odgovorila, da se je število brezposelnih v času Janševe vlade povečevalo iz meseca v mesec. Premierka ni želela ponavljati ukrepov, poslanih v Bruselj, osredotočila pa se je na SID banko. Ta bo letos zagotovila dodatnih 400 milijonov evrov dolgoročnih virov in tako podprla do tisoč podjetij, ohranjenih ali ustvarjenih pa bo do 50.000 delovnih mest.
Mala podjetja bodo cvetela
Med drugim je predsednica vlade dejala, da bo pet milijonov evrov namenjenih financiranju najmanj 200 malih podjetij prek slovenskega podjetniškega sklada. Omenila je še nekaj drugih virov, prek katerih bi lahko financirali najmanj tisoč malih in srednjih podjetij in ohranili ali oblikovali 30.000 delovnih mest.
Koalicijskega poslanca Riharda Branislja (DL) sta zanimala strošek dokapitalizacije državnih bank zaradi tekočega poslovanja in strošek dokapitalizacije po prenosu slabih terjatev z državnih bank na slabo banko.
Junija prvi prenosi na slabo banko
Bratuškova je ponovila, da bo na osnovi ocen Banke Slovenije za dokapitalizacije bank treba zagotoviti do 900 milijonov evrov. "V tem trenutku še vedno verjamemo, da je junij tisti mesec, ko bomo lahko prve terjatve, da ne rečem prvo slabo terjatev, prenesli na slabo banko. Za prenos so za zdaj identificirane tri največje banke. Na podlagi pregleda aktive bank in izvedenih obremenitvenih testov Banke Slovenije je ocena, da obseg slabih terjatev za prenos na to družbo znaša 3,3 milijarde evrov," je dejala premierka.
3
